brv (18)

1. bȓv, -ı̑, f. 1) der Steg; — 2) die Ruderbank, C.
2. brvȃnje, n. coll. vsaj po večem že obtesani hlodi, BlKr.; die Balken, das Gebälke, Jan.; das Bauholz, Cig.; — prim. brvno.
3. bȓvca, f. dem. brv.
4. brvən, ** brvna, m. = brvno, bruno, BlKr.
5. bȓvnọ, n. = bruno, der Balken, Mur., Mik., ogr. in kajk.- Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; (pomni: "bruvan" nosači, Balkenträger, Krelj).
6. obȓv, f. 1) die Augenbraue, Cig., Jan., BlKr.- C.; nav. pl. obȓvi, die Augenbrauen; tudi: obrvı̑, Valj. (Rad); — 2) = brv 1), der Steg, C., BlKr.
7. obȓva, f. = obrv 1), Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Z.).
8. obrvàt, -áta, adj. mit starken Augenbrauen, Cig.
9. prebrvíti, -ím, vb. pf. mit einem Steg versehen, C.
10. brȗnọ, n. der Balken, starke Bohle; — nam. brvno.
11. držȃj, m. 1) die Handhabe, das Heft, der Griff; bes. die Handhabe an der Sense für die linke Hand, Cig.; — 2) das, woran man sich anhält: das Geländer; držaji ob mostovih in brveh; stopnice z držajem, Zora; — pren. der Anhaltspunkt, C., DZ.; — 3) das, was etwas hält, der Halter, Cig.; — das Tenakel (bei den Schriftsetzern), Cig.; — die Bremse, Cig.
12. kobacáti, -ȃm, vb. impf. auf allen vieren kriechen, krabbeln; otroci po tleh kobacajo; — schwerfällig gehen; osel potrpljivo kobaca črez brv, Jurč.; — klettern, Jan., C.; tudi: k. se, Štrek., Erj. (Izb. sp.); — kobácati, vzhŠt.
13. naježíti, -ím, vb. pf. emporsträuben, Cig.; ščetine n., Cig.; n. se, sich emporsträuben (o laseh), Mik.; obrvi so se mu naježile, Erj. (Izb. sp.); — n. se, die Haare, die Borsten emporsträuben, Z., C.; n. se od straha, C.
14. namŕščiti, -im, vb. pf. runzeln: čelo n., Cig.; n. obrvi, die Augenbrauen zusammenziehen, Bes.; n. se, ein krauses Gesicht machen, Bes.; po ženinsko namrščen, (mit Falten u. Krausen) aufgeputzt, SlN.- C.; — namrščen, straubig (vor Kälte, Fieber), vzhŠt.- C.
15. prijẹmáča, f. 1) die Handhabe, der Griff, C.; — prijemače, das Geländer, C.; brvi so brez prijemač, SlN.; — 2) eine Art Schaff mit Handhaben, der Kübel, C.; — 3) die Klammer, Savinska dol.
16. resína, f. 1) die Granne, Cig., Jan., Rib.- M., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) resine = dolgi obrvni lasje pri živalih, tudi nelepo dolgi pri ljudeh, Cig.; — 3) der Trotzkopf, C.
17. sršẹ́ti, -ím, vb. impf. = sršati, Cig., Jan., Rib.; obrvi so mu sršele, ko dve metli, Levst. (Zb. sp.).
18. šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; šibiti se, sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani