bron (24)

1. bròn, -óna, m. die Bronze, Mur., Cig., Jan., Dalm., Ravn., nk.
2. bronár, -rja, m. der Bronzegießer, C.
3. bronárnica, f. die Bronzegießerei, nk.
4. brónast, adj. bronzen, Mur., Cig., Jan., nk.
5. brončár, -rja, m. = bronar, C.
6. brončę̑n, adj. bronzen, Dict., Let., ZgD.; brončena kača, brončen lok ("ehern"), Dalm.
7. brónəc, -nca, m. die Bronze, M., SlGor., C.; bučeč b., Schönl.
8. bronę̑n, adj. = brončen, C.
9. bronína, f. das Bronzemetall, C.
10. bronovína, f. = bronina, Jan.
11. kábronək, -nka, m. das Fleischläppchen am Halse der Hühner, ogr.- C.; — prim. kabrnek.
12. obrǫ̑nčina, f. das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Bes.; (abrončina, Erj. [Rok.]).
13. obrǫ̑nək, -nka, m. abschüssige Bodenlage, der Abhang, Cig., C., Zora; obronki Rogaške gore, LjZv.; pos. = viseči svet ob vodi, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — die Böschung, DZ., Levst. (Cest.); — der abschüssige Ackerrand, Cig., Nov.
14. pobrǫ̑nati, -am, vb. pf. bronzieren, Cig.
15. srebronǫ́sən, -sna, adj. silberführend, Cig. (T.).
16. žebrǫ̑n, m. der Schwätzer, C.
17. žebrǫ̑nka, f. die Schwätzerin, C.
18. brùnc, brúnca, m. = bron, M., C., Danj. (Posv. p.), Jan., M.
19. 2. glìn, m. = glina, Dalm.; druzega ni Bela, kakor znotraj glin, zunaj pa bron, Ravn.- Valj. (Rad).
20. grebenják, m. 1) der Kamm, C.; — 2) der Helm, V.-Cig.; brončen grebenjak je imel na glavi, Ravn.; — 3) der Hahn, Fr.- C.
21. kȃvrnək, -nka, m. = kabrnek, kabronek, C.; kavrnki visijo na leščevju, SlGor.
22. limonīt, m. das Wiesenerz, das Habronemerz, der Limonit, Cig. (T.).
23. stȓməc, -mca, m. 1) ein steiler Abhang, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; — 2) die Steile: obronek cestnega nasipa ima črez 1 1/2 črevelj strmca, die Dammböschungen sind steiler als 1 1/2 füßig, DZ.; — 3) das Stromgefälle, Cig., Jan., Cig. (T.); voda ima malo strmca, Notr.; tu ima Sava neznaten strmec, Erj. (Izb. sp.); uravnane vode bodo imele večji strmec, Levst. (Močv.); prečni s., das Quergefälle, Levst. (Cest.).
24. ulíti, -líjem, vb. pf. 1) abgießen, gießen: u. iz brona kip, zvon; — suknja, kakor bi jo bil ulil, kakor bi bila ulita, ein sehr gut passender Rock; — 2) u. se, sich ergießen, zu strömen anfangen; dež se je ulil, es kam ein Regenguss; solze se ulijejo po licu, Thränen ergießen sich über die Wangen; kri se mu je ulila, er bekam einen Blutsturz; — 3) u. se, das Abweichen bekommen, M.; — 4) u. jo, enteilen, Cig., M., C.; u. jo za kom, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani