brnja (20)

1. 1. bȓnja, f. 1) črna zemlja, die Dammerde, Jan., C.; — 2) pl. brnje, nesnaga na životu, bodi si na človeškem, bodi si na živalskem, Cerovo v Brdih- Erj. (Torb.); blato na glavi majhnega deteta, Bolc- Erj. (Torb.).
2. 2. bȓnja, f. der Fetzen, der Lumpen, SlGor.- C.; ein schlechtes, abgetragenes Kleid, C.; — prim. prnja.
3. 1. bȓnjast, adj. = brnit, voll: b. oves, C.
4. 2. bȓnjast, adj. zerlumpt, C.
5. brnjàt, -áta, adj. = brnit, Z.
6. 1. bŕnjav, adj. = umazan, blaten, Cerovo v Brdih- Erj. (Torb.).
7. 2. bŕnjav, adj. zerlumpt, C.; ves b. je, SlGor.; — zottig, rauh, C.
8. 3. bŕnjav, adj. voll: b. oves, C.; — prim. brnit.
9. bŕnjavəc, -vca, m. der Zerlumpte, der Lump, C.
10. čebrnjáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, tratschen, BlKr.; — prim. hs. čevrljati.
11. načebrnjáti, -ȃm, vb. pf. n. komu polna ušesa, die Ohren voll schwatzen, Zora.
12. obrnjáti, -ȃm, vb. pf. = onesnažiti, oblatiti, Cerovo v Brdih- Erj. (Torb.).
13. prebrnjáti, -ȃm, vb. pf. durchbetteln, Cig.
14. skobrnják, m. gesprenkelter Marmor, Vest. I. 16.
15. srebrnják, m. der Silberling.
16. zábrnjak, m. on kos, ki ostane tkalcu, kadar ne more dotkati, das Leinwandende, der Troddel, C., (zabȓnjak) Valj. (Rad).
17. brnjọ́t, m. der Zottige, C.; — prim. 2. brnja.
18. 2. pȓnja, f. der Fetzen, Ravn., BlKr.- M., C.; odpisal je na neki trdi, grapasti prnji, LjZv.; — prim. 2. brnja; tudi hs. prnja, der Fetzen.
19. šmárni, adj. = sv. Marije, Marien-; šmarni dan, praznik, Cig., Jan.; š. tolar, šmarna petica (srbrnjaki s podobo Matere božje); š. križ, neko zvezdje, Dol.- M.; — šmarna detelja, die Kornwicke (coronilla), Jan., Medv. (Rok.); — šmarna meta, die Marienminze (tanacetum balsamita), Cig.; — šmarno jabolko, der Marienapfel, Cig.; — šmarni križ, die Kreuzwurz (senecio), Cig.; — (šmarijni, Jurč., Levst. [Zb. sp.]); (iz: šmarijin).
20. zabrnáti, -ȃm, vb. pf. mit Fetzen oder Flecken bedecken: zabrnan človek, zabrnana srajca, Črniče ( Goriš.); — prim. 2. brnja.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani