brezov (37)

1. brẹ́zov, adj. Birken-; brezova šiba; — brezova mast, Ruthenstreiche; v šoli nam je dajal pokušati slast brezove masti, Erj. (Izb. sp.).
2. brẹzováča, f. der Birkenstab, Cig., Valj. (Rad).
3. brẹ́zovəc, -vca, m. 1) der Birkenstamm, C., Danj., Mik.; — der Birkenstock, Valj. (Rad); — 2) die Rothwurz (tormentilla), C.
4. brẹ́zovica, f. 1) der Birkensaft, Cig., Jan., C.; — 2) = brezovka 1), Mur., C., Mik.
5. brẹzovína, f. das Birkenholz; der Birkenwald.
6. brẹ́zovje, n. = brezje, Jan.
7. brẹ́zovka, f. 1) die Birkenruthe; — 2) = brezova voda, C.; — 3) eine Art Goldkäfer, Poh.
8. brẹ́zovnica, f. 1) der Birkensaft, Mur.; — 2) der Birkenstab, Mur.
9. obrẹzovȃnje, n. das Beschneiden; — o. lesa, das Behauen, der Zimmerschnitt, V.-Cig.
10. obrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad obrezati; beschneiden; les o., Bauholz zuhauen, Cig.; kamen o., einen Stein behauen, Cig.
11. obrezováti se, -ȗjem se, vb. impf. = obrezati se, obregati se, unwillig oder trotzig antworten, C.; — o. se nad kom, jemanden schelten, auf jemanden losschreien, C.; = zadirati se nad kom, Z.
12. obrẹzovȃvəc, -vca, m. der Beschneider, Cig., Valj. (Rad).
13. čovı̑nək, -nka, m. 1) der Kauz, Cig.; — 2) eine Art Vogelpfeife (brezov lub med dvema klinčkoma), die Klutter, V.-Cig.; s čovinkom sove klicati, jvzhŠt.
14. glísti, f. pl. die am Ofen angebrachten Leisten oder Stangen, um darauf Wäsche u. dgl. zu trocknen, C.; leseni drogovi v kmetski hiši pod stropom od prečnjaka do stene, da se nanje kaj obesi ali povprek položi, Lašče- Erj. (Torb.); oder nad ognjiščem, kjer se navadno drva suše, Krn- Erj. (Torb.); vzame brezovko z glisti, Vrt.; obleka je visela na glistih, Zv.
15. 2. gǫ́šča, f. 1) das Dickicht, dichtes Gebüsch, dichter Wald; šel je v brezovo goščo trto rezat, Jurč.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Mur., Cig., Jan.; — die Maische, Gor.; — die Biestmilch, Rez.- C.
16. 2. kozíca, f. = kozulj: k. iz brezovega lubja, Jurč.
17. lı̑lək, -lka, (-ləka), m. 1) die abgelegte Schlangenhaut: kačji l., vzhŠt.- Kres; — 2) die weiche Haut des Eies, C.; — 3) feiner Birkenbast, C.; — 4) mieternder Krebs, Mur., Jan., C., Mik.; — 5) die Fledermaus, Hal.- Zora; — 6) die Insectenpuppe, Mur., Mik.; — 7) zapadni štajerski Slovenci imenujejo Doljance pod Ptujem, kateri "bize" nosijo, "Lileke", C.; ptujske Podravljane — imenujejo "Lileke", Pjk. (Črt.); — prim. liliti se; srb. lila, ono što se oguli s brezove ili s trešnjove kore kao hartija, Vuk; — 8) die abprallende Bewegung eines längs der Wasserfläche geschleuderten flachen Steines, Štrek.
18. lȗb, m. die Baumrinde, bes. die weiche, schälbare Baumrinde; brezov l., die Birkenrinde, Cig.; strojarski I., die Gerberlohe, C.; živi l., die innere Baumrinde, der Baumbast, Cig.; živi lub = najmlajši lub, ki je najbližji beline, pri Fari- Štrek. (LjZv.); — lub, der Baumbast, Jan., C.
19. lȗbje, n. coll. 1) weiche Baumrinde, der Bast; brezovo lubje, Cig.; plašč od lipovega lubja, Jurč.; — 2) die Maisschalen, C., Štrek.
20. mandáti, -ȃm, vb. impf. trte m. = zelene trte trebiti, obrezovati, Vrtov. (Vin.), Ip., Prim.; — prim. it. mondare, reinigen, rimondare gli alberi, ausästen.
21. medíca, f. der Meth, der Honigtrank; brezova m., der Birkenmeth, Cig., Jan.
22. metlı̑čje, n. coll. 1) das Besenreis, Cig., Jan.; metličja (= brezovih vej) narezati, Jurč.; — 2) eine Art Flockenblume (centaurea jacea), Štrek.
23. 1. múza, f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.- Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče- Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
24. múzovka, f. butarica brezovih ali vrbovih muz, Polj.; — prim. 1. muza 5).
25. nevšę́čən, -čna, adj. 1) missfällig, unangenehm; — 2) wählerisch, Cig., Dol.- M.; nevšečen je človek, kateremu nič ni "všeč" ali po volji, Polj.; — heikelig: breskve so silno nevšečne v obrezovanju, Pirc.
26. obrẹzávati, -am, vb. impf. = obrezovati; beschneiden.
27. opasílọ, n. 1) der Gürtel, der Gurt, Mur., Cig., C., DZ.; potne rute in opasila, Jap. (Sv. p.); kolesno o., die Umgürtung des Rades, Vrt.; der Treibriemen, DZ.; — 2) das Kirchweihfest, das Patrocinium, Rihenberk, Kras, Brezovica v Istri- Erj. (Torb.); na opasilih in godovih, Zv.; ("nekdaj je bil običaj, pravijo, da so o takej priliki cerkev s svečami opasali", Levst. [Rok.]); — 3) das Namenstagsgeschenk, Cig.; ("dedicazione", Alas.); prim. vezilo.
28. pahljáti, -ȃm, vb. impf. fächeln; p. v koga, jemanden anfächeln, Cig.; zufächeln: p. komu kaj, Cig.; veter nam hlad pahlja, Mur.; — fächelnd sich bewegen: brezovo listje pahlja, C.
29. preprẹ̑čnik, m. der Balken an der Zimmerdecke: očetje so imeli za preprečnikom shranjenega brezovega olja, LjZv.
30. rẹzílọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Jan., Cig. (T.), Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. v obrezovanje trt, M.; — coll. Schneidewerkzeuge: brusi škarje in drugo skrhano rezilo, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Messerklinge, Kras- Cig., M.; ta nožič ima štiri rezila, Ip.- Erj. (Torb.).
31. rẹzník, m. 1) = nož v obrezovanje trt, das Rebenmesser, Cig., Jan., Met., Dol.; — das Gartenmesser, Cig., Jan.; — 2) die Schnittbank, C.; — 3) tisti del trte, ki ga pri rezatvi puščajo na trsu (navadno na tri očesa), Št.- Mur., jvzhŠt.; — 4) = rezan kamen, Dict.
32. skórčək, -čka, m. dem. 1. skorec: iz brezove skorje spleten košek, v katerega jagode nabirajo, Polj.
33. smóla, f. das Harz, das Pech; s. se cedi iz drevesa; smolo dreti, Pech sammeln; smolo kuhati, Pech sieden; gumaste smole, Gummiharze; mehke smole, Weichharze; grška s., das Colophonium, Cig. (T.); žlahtna s., der Storax, Jan.; brezova s., das Birkenöl, Cig.; smrdeča s., der Asand (asa foetida), Cig.; pozemeljska smola, das Erdharz, das Erdpech, Cig.; = kamenena s., C.; = kamena s., Erj. (Min.); žgana s., der Theer, Jan.; črevljarska s., das Schusterpech; — ušesna s., das Ohrenschmalz, Guts.- Cig.; — smolo boš dobil = einen Quark bekommst du, Cig.
34. 1. sọ̑k, sọ̑ka, sokȃ, m. 1) der Saft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; der Baumsaft, Mik.; brezov s., der Birkensaft, Cig.; cedri so polni soka, Trav.- Valj. (Rad); beseda mu teče, kakor sok v dobu, er kommt in der Rede nicht vorwärts, Met.; želodčni, črevesni s., der Magen-, Darmsaft, Erj. (Som.); — 2) der weniger dichte Mehlbrei, Cig., Jan., Gor.; sok je redek močnik, Hip.- C.; Privoščila skoporita Bo ti komaj sok neslan, Preš.; od soka trebuh klempa, Npreg.- Valj. (Rad); — ein zubereitetes Gemüse, die Zuspeise, Rez.- C.; s. iz leče, das Linsenmus, Ravn.; repni s., gehackte Rüben, Jarn., C.; kapusni s., geriebenes Kraut, C.; — die Sauce: čebuljni s., die Zwiebelsauce, C.; mesnina v soku, Eingemachtes, C.; s. pri pečenki, die Bratensauce, Vod. (Izb. sp.).
35. tŕta, f. 1) eine biegsame, gedrehte Ruthe, die Wiede; šel je v brezovo goščo trto rezat, da bi zvezal butaro, Jurč.; — iz trte kaj izviti = vom Zaune brechen; izgovor je dober, če je tudi iz trte izvit; mora biti, da bi se imelo iz trte izviti, Met.; — t. smokev, ein Kranz Feigen, C.; — 2) (vinska) t., die Weinrebe; trta je obrodila; — 3) kozja t., das Geißblatt (lonicera caprifolium), Nov.- C.; tudi: mrtva t., Gor.
36. ȗstje, n. 1) die Mündung ( geogr., mech., zool.), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), nk.; — 2) das Ofenloch, ogr.- C., Brezovica pri Ljubljani- Erj. (Torb.).
37. žołtílọ, n. gelber Färbestoff, das Gelb, Cig., Jan.; brezovo ž., das Schüttgelb, Cig. (T.); cinkovo ž., das Chromroth, DZ.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani