breme (48)

1. bréme, ** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora- DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.- Cig.; — 3) die Last ( fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
2. bremenàt, * -áta, adj. 1) lastend, schwer: bremenata teža, C.; — 2) schwanger: bremenata razuzdanka, Levst. ( LjZv.).
3. bremę̑nce, * n. dem. breme, kleine Last, M.; (bremę́nce, Valj. [Rad]).
4. bremeníłən, * -łna, adj. Belastungs-: bremenilne pravice, DZ.
5. bremenı̑t, * adj. 1) schwer, Cig.; b. klas, C., Ravn.; — 2) schwanger, M.
6. bremę̑njak, * m. großer Rückenkorb, M.
7. bremę̑nski, * adj. Lasten-: b. list, das Lastenblatt, DZ.; bremenska pravica, das Lastrecht, Cig.
8. bremę̑nstvọ, * n. der Lastenstand: staro b., DZ.
9. neobremenjèn, -éna, adj. lastenfrei: neobremenjena svojina, DZ.
10. obrẹmeníłən, -łna, adj. Belastungs-: obremenı̑łne pravice, Belastungsrechte, DZ.
11. obrẹmeníłọ, n. die Belastung: pravilno o., die Normalbelastung, DZ.
12. obrẹmenı̑tev, -tve, f. die Belastung: o. prebende, DZ.
13. obrẹmeníti, -ím, vb. pf. belasten, Mur., Cig., nk.
14. obrẹmę́njati, -am, vb. impf. ad obremeniti; belasten, Cig., DZ., nk.; o. državno blagajnico, DZ.; telo, ki me obremenja in teži, Cv.
15. obrẹmenjávati, -am, vb. impf. = obremenjati, DZ.
16. odbremeníti, -ím, vb. pf. = razbremeniti, entlasten, Cig.
17. razbrẹmeníłən, -łna, adj. Entlastungs-: razbremenı̑łni zaklad, DZkr.
18. razbrẹmenílọ, n. die Entlastung: zemljiško r., die Grundentlastung, Levst. (Nauk).
19. razbrẹmenı̑təv, -tve, f. die Entlastung, DZ.; zemljiščna r., die Grundentlastung, Cig. (T.).
20. razbrẹmeníti, -ím, vb. pf. entlasten, entbürden, Cig., Jan., nk.; — stsl.
21. razbrẹmę́njati, -am, vb. impf. ad razbremeniti.
22. razbrẹmenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razbremeniti; entlasten, DZ., nk.
23. brémce, n., Bes., pogl. bremence; ( prim. tudi: bremec, so viel man von einer Sache in einen oder beide Arme nehmen kann, Zilj.- Jarn. [Rok.], nam. bremce).
24. brnı̑t, adj. voll (o klasju), C.; — morda nam. bremenit.
25. klę́cati, -cam, -čem, vb. impf. 1) mit den Füßen knicken, in die Knie sinken, Cig., C., Dol.- Mik.; konj kleca, Soška dol.- Erj. (Torb.); konji klecajo pod težkim bremenom, Vrt.; — hinken, C.; knicken: kolena, noge mi klecajo, M., Soška dol.- Erj. (Torb.); — wackeln: stol kleca, Notr.; miza kleče, C.; — zuschnappen (vom Schnappmesser): nož kleca, Z.; — 2) wackeln machen, schütteln, Šol., C.; stol k., BlKr.; — k. iz koga kaj, jemandem etwas zu entreißen suchen, C.; — k. se, wackeln: zob se mi kleca, BlKr., (kleče) Soška dol.- Erj. (Torb.).
26. naklȃdati, -am, vb. impf. aufladen; blago na vozove n.; — n. komu bremena; deželi davke n.; = naklade devati na panjeve, Levst. (Beč.); — prim. naklada 2).
27. napŕtiti, -pȓtim, vb. pf. auf den Rücken oder die Schultern laden, aufbürden, Cig., Jan., C.; n. komu butaro, koš (naramnik), breme, Cig.; kar si človek naprti, to nosi do smrti, Jan. (Slovn.); — žep je naprčen (= nabasan), jvzhŠt.
28. nastanjeváłən, -łna, adj. Einquartierungs-: nastanjevȃłno breme, die Einlagelast, DZkr.
29. neprenósən, -sna, adj. unerträglich: neprenǫ̑sni jarem, LjZv.; neprenosno breme, Slovan.
30. obnȃšati, -am, vb. impf. ad obnesti; 1) herumtragen, Cig.; breme o., eine Last tragen, C.; — 2) verrichten: pravično vse o., stara prisega, Kres II. 523.; službo o. = službo opravljati, C., Zora, SlN.; — 3) verleumden: o. koga, C.; — 4) o. se, sich betragen, sich benehmen; grdo, lepo o. se; — sich geberden, Mur., Jan.; — sich hervorthun, Cig.; o. se s čim, sich mit einer Sache brüsten, Z.; — o. se za koga (kaj), sich annehmen, Z., Burg., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 5) o. se, sich abnützen: cesta se je začela obnašati (= je izvožena, slaba), Gor.
31. odložíti, -ložím, vb. pf. 1) weg-, ablegen; klobuk, orožje o.; abladen; odloži breme; odloži nekoliko, vsega ne moreš nesti; — niederlegen: o. poslanstvo; — 2) verschieben, aufschieben; odloženemu delu roglji rastejo, = verschobene Arbeit wird sauer, C.; kar se odloži, se ne opusti, Met.; — 3) (ein Kind) weglegen: ljudje govore, da so ga cigani odložili, Erj. (Izb. sp.).
32. plȃst, -ı̑, f. 1) die Schichte, Jarn., Met.- Cig., Jan., Erj. (Som., Min.), nk., Gor., Ig (Dol.); zračne plasti, Luftschichten, Cig. (T.); — 2) der Heuschwaden, vzhŠt.; — 3) der Grünsaatenschimmel unter dem Schnee, vzhŠt.; — 4) = oplaz, das Pflughaupt, BlKr.; — 5) p. sena = kup sena: več plasti eno vrh druge zvežejo v breme, Gornja Savinska dol.; — = kolikor se z eno roko zagrabi, ein Büschel: p. sena, volne, Tolm.- Štrek. (Let.).
33. počivȃj, m. 1) mesto, kjer ljudje navadno počivajo noseč bremena; s to besedo se tudi meri dalja: dva počivaja daleč mu je odnašal, Podkrnci- Erj. (Torb.); — der Ruhepunkt, C.; — 2) kruh je na počivaj = ni zaprt v omari, vsak domačin ga sme rezati, Poh.- LjZv.
34. počrẹ̑znica, f. 1) vrv, ki se dene počrez pod breme, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) dolga žaga za dva človeka, (počeznica) Tolm.
35. podjẹmȃłnik, m. palica ali kol, s katerim nosač podpira breme na ramenu, Koborid- Erj. (Torb.).
36. podpirȃłnik, m. = palica ali kol, s katerim nosač breme na ramenu podpira, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
37. podrȃmnjak, m. palica, s katero se podpira breme na rami, Solkan- Erj. (Torb.).
38. pohitǫ́č, adv. eilig, eilends, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Mik.; breme nese p., Danj. (Posv. p.); na p., in der Eile, eilends, ogr.- Mik., C.
39. polȃjšati, -am, vb. pf. erleichtern; p. komu breme.
40. predẹjáti, -dẹ́nem, -dẹ̑m, vb. pf. anders oder anderswohin legen oder stellen, überlegen, umstellen, übersetzen; roko p., die Hand in eine andere Lage bringen, C.; p. konje v drug hlev; p. breme z desne rame na levo; — p. komu kaj, schnipfen, C.
41. prepádniti se, -pȃdnem se, vb. pf. einstürzen, C.; mužine se pod bremenom prepadnejo, ogr.- Valj. (Rad).
42. prevrẹ́diti se, -im se, vb. pf. = s težkim delom, zlasti vzdigovanjem težkih bremen bolečine dobiti črez pas, prevzdigniti se, einen Leibschaden bekommen, Goriška ok., GBrda- Erj. (Torb.); sich überheben, Jan.; tudi: prevrẹdíti se, (prevorditi se, Notr., Vrtov. [Km. k.]); — prim. vred.
43. razpŕtiti, -pȓtim, vb. pf. = razprtati, Cig., Jan.; razprtil bi rad breme, ki me teži, Zv.; r. se, sich einer Bürde entladen, Cig.
44. sčéniti se, sčę́nem se, vb. pf. niederhocken, Cig., Jan., Slom.- C.; Tomaž se Jezusu k nogam sčene, Ravn.; zusammensinken, Lašče- Levst. (M.); kmalu bi se bila na mestu sčenila, Burg.; (pod bremenom) s. se, Jarn.
45. sópən, -pna, adj. heftig athmend: Je breme vročega telesa V strasteh sopno ležalo, Levst. (Zb. sp.).
46. stvárən, -rna, adj. dinglich, Real-, reell, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; stvarna bremena, Reallasten, DZ.; stvarno sodstvo, die Realgerichtsbarkeit, DZ.; stvarne pravice, dingliche Rechte, DZ.; stvarna opredelba, die Realdefinition, Cig. (T.); stvarno edinstvo, die Realunion, Cig. (T.); — concret, Cig. (T.); — objectiv, sachlich, Jan., nk.; stvarna kritika, nk.
47. tę́ža, f. die Schwere, das Gewicht; pod težo bremena omagati; to ti nikakršna teža! — eine große Masse: prijatelj več velja, kakor teža zlata in srebra, Slom.
48. zmagováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bestreiten können, gewachsen sein; starih bremen več ne z., nk.; veliko je posestvo, pa se zmaguje (man ist ihm gewachsen), LjZv.; — 2) Sieger sein, besiegen.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani