brat (380)

1. bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; ( voc. včasi: brate! Mik.).
2. bratàn, -ána, m. = bratič, des Bruders Sohn, der Neffe, Jan., C., Mik., Hip. (Orb.), Navr. (Let.), LjZv.
3. bratána, f. = bratična, des Bruders Tochter, die Nichte, Jan., Mik., Hip. (Orb.), LjZv.
4. bratȃnčək, -čka, m. dem. bratanec, Cig.
5. bratȃnəc, -nca, m. = bratan, Mur., Cig., Jan., C.
6. bratȃnka, f. = bratana, Cig., Jan.
7. bratȃnstvọ, n. die Neffenschaft, Cig.
8. brȃtba, f. = beratva, trgatva, Danj. (Posv. p.).
9. brȃtəc, -tca, m. dem. brat, das Brüderchen; napitni, vinski b., der Zechbruder, Cig.
10. brȃtej, m. = bratec, C.
11. brȃtək, -tka, m. = bratec, Mur.
12. brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.- Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani- Erj. (Torb.).
13. brȃtəv, -tve, f. = beratva, trgatev, Cig., Jan.
14. bráti, * bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer- Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče- Erj. (Torb.).
15. bratìč, -íča, m. 1) des Bruders Sohn, Habd., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), jvzhŠt.; — 2) = strijčev sin, der Cousin, BlKr.; — tudi: brȃtič.
16. bratı̑čna, f. des Bruders Tochter, die Nichte, Habd., Hip. (Orb.), Jan., C., kajk.- Valj. (Rad).
17. bratínja, f. = bratina, bratovščina, Alas.
18. bratı̑nski, adj. brüderlich, Habd., Jan., ogr.- Mik., bratinsko deljenje, Krelj.
19. bratı̑nstvọ, n. die Brüderlichkeit, das brüderliche Verhältnis, Habd., Mur., Cig., C.; — = bratovščina 1): pila sva bratinstvo, Jurč.
20. brátiti se, brȃtim se, vb. impf. sich verbrüdern, Bruderschaft schließen; gorje mu, pri katerem se mačke in miši bratijo, Npreg.- Jan. (Slovn.).
21. brȃtja, f. coll. die Brüder, ogr.- Let., kajk.- Valj. (Rad), BlKr.
22. bratoljúbən, -bna, adj. den Bruder (die Brüder) liebend, C.; bratoljubni vzori, humanitäre Ideale, Levst. (Pril.).
23. bratoljȗbje, n. die Bruderliebe, Cig.; Kje bratoljubja si videl oltarje? Preš.
24. bratomòr, -ǫ́ra, m. 1) der Brudermörder, Ravn.; — 2) = bratomorstvo, Cig., Jan.
25. bratomǫ̑rəc, -rca, m. der Brudermörder, Cig., Jan.
26. bratomǫ́rən, -rna, adj. brudermordend, C., nk.
27. bratomǫ̑rski, adj. brudermörderisch, Z.
28. bratomǫ̑rstvọ, n. der Brudermord, Cig., Jan., Ravn.
29. bratovən, -vna, adj. = bratovski: bratovna ljubezen, Guts. (Res.).
30. bratǫ̑vlji, adj. des Bruders, Trub.; bratovlji, des Bruders Sohn, C., Z.
31. brátovski, adj. Bruder-, brüderlich; bratovska ljubezen.
32. brátovstvọ, n. die Bruderschaft (als Verhältnis): b. po mleku, die Milchbruderschaft, Cig.
33. brátovščina, f. 1) die Bruderschaft (als Verhältnis); bratovščino piti s kom; pili smo —, in sem bil zdajci v bratovščini z večino navzočnih gostov, Jurč.; — 2) die Bruderschaft (als religiöse Vereinigung); — die Zunft, Boh., Jan.; mlinarska b., Danj. (Posv. p.).
34. bratrána, f. 1) des Bruders Tochter, C.; — 2) die Cousine, Cig., Jan.
35. brátrančək, -čka, m. dem. bratranec; das Bruderkind, Cig.
36. brátrančič, m. dem. bratranec, C., Valj. (Rad).
37. brátranəc, -nca, m. 1) = bratič, Cig.; — 2) nav. stričev ali ujčev sin, der Cousin, das Geschwisterkind.
38. brátranka, f. 1) = bratična, Cig., Jan.; — 2) die Cousine, stričeva ali ujčeva hči, Cig., Jan., BlKr.
39. brȃtrc, m. dem. brater: = bratec, Jan., Ahac., Rož. ( Kor.).
40. brȃtrič, m. 1) = bratec, C.; — 2) = bratič, Muršec- C.
41. bratrı̑čna, f. = bratična, Cig., Muršec- C.
42. brátrina, f. = bratovščina, ("bratrna") Jarn., Kor.- Cig., Jan., Slom.
43. brátrn, adj. = bratovski: bratrna ljubezen, Jarn., C.; po bratrno, Slom.
44. 1. brátrna, f. = bratična, jvzhŠt.
45. 2. brátrna, f., pogl. bratrina.
46. brátrnica, f. = bratična, Jan.
47. brátrnik, m. = bratič, Cig., Jan.
48. brátrovič, m. = bratič, C.
49. bratrovı̑čna, f. = bratična, C.
50. brátrski, adj. = bratovski, Jan.; njegovi ukazi so imeli nekaj bratrskega, Let.
51. brátrstvọ, n. = bratovstvo, C.
52. brȃtski, adj. = bratovski, nk.
53. brȃtstvọ, n. = bratovstvo, Cig.
54. bratȗn, m. der Bruder ( zaničlj.), C.
55. brȃtva, f. die Sammlung, die Lese, Mur.; die Weinlese, Mik., Cig., Jan., Dalm., ogr.- Valj. (Rad).
56. brbráti, -ȃm, vb. impf. prudeln, Cig.; — plappern, schwatzen.
57. čabráti, -ȃm, vb. impf. = 2. brazdati ( n. pr. po vodi), C., Z., BlKr.
58. desetobratovȃnje, n. desetih bratov življenje: tako se začenja moje d., Jurč.
59. dobráti, -bérem, vb. pf. 1) die Weinlese beenden; Z.; dobrali smo, jvzhŠt.; — 2) zuende lesen, Cig.; — 3) zu dem Gesammelten das Fehlende hinzusammeln, Cig.
60. izbráti, -bérem, vb. pf. 1) auswählen, aussuchen, eine Wahl treffen; slabo sem si izbral, ich habe eine schlechte Wahl getroffen; — erwählen, wählen; i. koga za poveljnika, Cig.; i. v kneza, Vrt.; — 2) mit dem Ausklauben fertig werden; ali si že izbrala lečo? — 3) zu Ende lesen, auslesen: i. knjigo, povest.
61. izbrbráti, -ȃm, vb. pf. ausplappern, Z., jvzhŠt.
62. izprebráti, -bérem, vb. pf. i. si kaj, sich etwas aussuchen, Z.
63. izžebráti, -ȃm, vb. pf. sein Gebet zuende leiern, Cig.
64. kabráti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig und schnell gehen, Z.; k. po snegu, Fr.- C.
65. kóbrati, -am, vb. impf. würfeln, Pohl., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.
66. labráti, -ȃm, vb. impf. schwätzen, plappern, Cig., Jan., C., Št.; — prim. švab. läfern, C.
67. lı̑brati, -am, vb. impf. prügeln, Jan., Dol., Gor.
68. nabráti, -bérem, vb. pf. 1) irgend eine Quantität von einer Sache oder von Dingen zusammenbringen, sammeln, zusammenlesen; šopek cvetlic, veliko sadja n.; letos smo malo ( namr. grozdja) nabrali, die heurige Weinlese ist gering ausgefallen; dosti denarjev n. za pogorelce; n. vojakov, novincev, Truppen anwerben, ausheben, Recruten assentieren; — n. se, in irgend einer Menge zusammenkommen, sich ansammeln; veliko ljudi se je nabralo pred cerkvijo; sich aufsummen; troški, kar se jih je nabralo, die aufgelaufenen Kosten; — 2) anreihen: jagod, biserov na nit n.; — 3) in Falten legen, falten, fälteln; nabran, faltig; nabrano črevo, der Dickdarm, Cig.; nabrano čelo, eine runzelige Stirn; lice, nabrano kakor suha hruška, Levst. (Zb. sp.); — 4) n. se, das Sammeln o. Lesen satt bekommen.
69. nalı̑brati, -am, vb. pf. durchprügeln, Jan., SlGor.
70. obrȃt, m. 1) die Umkehrung, Cig. (T.); die Umkehr, Cig., Jan., Cig. (T.); die Umdrehung, Cig. (T.), C.; čas obrata, die Umdrehungszeit, Cig. (T.); — na obrat, auf einmal, flugs; Z., vzhŠt.- C.; — 2) die Schwenkung, Cig., Jan.; die Wendung, Jan., Cig. (T.), DZ.; solnčni obrat, die Sonnenwende, Jan.; — der Umschwung, C.; die Peripetie (im Drama), Cig. (T.); igra pride na obrat, Levst. (Zb. sp.); — 3) der Umsatz (von Geld), Cig. (T.); der Verkehr, Bes.; der Betrieb, DZ.; železnocestni o., der Eisenbahnbetrieb, DZ.; obratu izročiti železnice, die Eisenbahn in Betrieb setzen, DZ.; — 4) die Redewendung: o. v govorjenju, Cig. (T.); besede in obrati, Cv.; — umetni o., der Kunstgriff, Jan.
71. obrátən, -tna, adj. 1) umgekehrt, Cig. (T.), nk.; obrȃtni razmer, umgekehrtes Verhältnis, Cig. (T.); obratni sklep, der Umkehrungsschluss ( phil.), Cig. (T.); obratno nihalo, das Reversionspendel, h. t.- Cig. (T.); obratno sorazmeren, ungerade proportioniert, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) drehbar, Žnid.; obratno (im Kreise) se suče vse, Vrt.; — 3) flink, Šol.; obraten jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); — 4) Betriebs-: obratni dohodki, DZ.
72. obráti, -bérem, vb. pf. 1) abklauben, abpflücken, abnehmen; o. sadje, listje, smolo, gosenice; o. meso s kosti; — 2) beklauben, bepflücken: o. trto, drevo; kost o., ein Bein abknabbern; — vse hiše o., alle Häuser abbetteln, Cig.; aussacken, ausziehen; o. koga pri igri; — 3) o. koga, jemanden ausschelten, ausputzen, Cig., Jan., M.; — 4) verhexen, M.; o. otroka: obran otrok, kateremu je kaka baba naredila, da je izgubilo zdravje in rdečo barvo, katero dotična čarovnica sama dobi, Št.- Pjk. (Črt. 127.); — 5) = nabrati, falten, C.
73. obrȃtič, m. das Gyrotrop ( phys.), Cig. (T.); — češ.
74. obratíšče, n. die Wendung ( z. B. bei einer Stiege), DZ.; — solnčno o., der Solstitialpunkt, Cig. (T.), C., Jes.
75. obrȃtnik, m. der Wendekreis, C., Sen. (Fiz.).
76. obrátnost, f. 1) die Drehbarkeit, Jan. (H.); — 2) die Behendigkeit, Jan. (H.).
77. odbráti, -bérem, vb. pf. auslesen und absondern; kar je boljšega, za-se odbere; — ausersehen, auserwählen, Cig.; delegieren, designieren, Cig.; — ausmustern, ausscheiden, Mur., Cig., Jan.
78. odbrbráti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu plappern.
79. odpobráti, -bérem, vb. pf. wegklauben, Danj. (Posv. p.).
80. odžebráti, -ȃm, vb. pf. herplappern, Cig.
81. okabráti, -ȃm, vb. pf. besudeln, beschmutzen: pri jedi z močnikom o. se, Polj.
82. osmostebràt, -áta, adj. achtsäulig, Cig.
83. pobráti, -bérem, vb. pf. vom Boden aufheben, aufklauben, auflesen; šivanka mi je na tla padla, poberi jo; p. hruško; p. vse sadje, kar ga na tleh leži; kamenje z njive p., die Steine vom Acker lesen; p. koga na cesti, jemanden auf der Straße aufpacken, Cig.; p. se, sich aufraffen (nach einem Fall); spet se je pobrala in hitela dalje, LjZv.; p. novico, eine Neuigkeit ausfischen; kje si to laž pobral? — zusammenklauben und wegtragen; mlade iz gnezda p., das Nest ausnehmen; poberi perilo, ker pojde dež! p. svoje reči, seine Sachen zusammenpacken, Cig.; p. jadra, die Segel einziehen, Vrt.; šotore p., die Zeltlager aufheben, Cig.; kopita p., šila in kopita p., Reißaus machen, das Weite suchen; p. jo, sich davonmachen, Cig.; — p. se, sich davon machen, abfahren; poberi se! pack dich fort! — mit Gewalt wegnehmen: p. komu lišp, vojakom orožje; — fortnehmen: pobrali so vse mladeniče v vojake; — dahinraffen: smrt ga je pobrala; rumena mrzlica jih je veliko pobrala, Zora; — völlig einsammeln, einheben; vso desetino p.
84. pobrȃtič, m. des Neffen Sohn, C.
85. pobrȃtična, f. des Neffen Tochter, C.
86. pobrȃtim, m. der mit jemandem einen feierlichen Freundschaftsbund geschlossen hat, der Wahlbruder, der Bundesbruder, nk.; — prim. hs. pòbratim.
87. pobratimı̑ja, f. = pobratimstvo, Jan. (H.).
88. pobrȃtimstvọ, n. die Wahlbruderschaft, nk.; — prim. pobratim.
89. pobrátiti se, -brȃtim se, vb. pf. sich verbrüdern, Cig., Jan.; — Dutzbruderschaft schließen; p. se pri vinu.
90. podbráti, -bérem, vb. pf. slabo perje zelja a. pese, slabo grozdje pred trgatvijo obrati, unterklauben, C., Št.
91. polubràt, -bráta, m. der Halbbruder, LjZv.; (polb-), Cig., Jan.
92. pošı̑brati, -am, vb. pf. s šibrami izpolniti, mit kleinen Steintrümmern ausfüllen: zid p., Z.
93. požebráti, -ȃm, vb. pf. ein Gebet ( z. B. nach Bettlerart) sprechen, C., Z.
94. prábratìč, -íča, m. der Großneffe, (pre-) Cig.
95. prábratı̑čna, f. die Großnichte, (pre-) Cig., Jan.
96. prábratǫ̑vlja, f. die Großnichte, (pre-) Cig.
97. prábrátranəc, -nca, m. der Großneffe; (pre-) Jan.
98. pravobrȃtstvọ, n. die Vollbürtigkeit eines Bruders, V.-Cig.
99. prebráti, -bérem, vb. pf. 1) durchklauben, sichten; grah p., Cig.; pšenica je čista, kakor da bi jo bili golobje prebrali, C.; gozd p., den Wald aushauen, durchsichten, Cig.; — prebran, ausgesucht, vorzüglich, Jan., C.; prebrana večerja, C.; — 2) (etwas Besseres) auswählen; le si preberi, če si moreš, triff eine bessere Wahl, wenn du kannst, Z., jvzhŠt.; na tujem si nič ne prebereš, in der Fremde wirst du dein Los nicht bessern, Z., jvzhŠt.; — 3) p. se, die Fassung wieder gewinnen, sich fassen, sich sammeln, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) durchlesen: p. knjigo, pismo.
100. preobrȃt, m. 1) die Umwandlung, die Convertierung, DZ.; — 2) die Wendung, nk.

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani