bogaboječ (6)

1. bogabojèč, -ę́ča, adj. gottesfürchtig, (= Boga boječ [se]).
2. bogaboję́čən, -čna, adj. = bogaboječ, Jan., bogaboječno živeti, Schönl.
3. bogaboję́čnost, f. die Gottesfurcht.
4. bogaboję́čost, f. = bogaboječnost, Jan., Jap. (Sv. p.).
5. omı̑zje, n. die um einen Tisch Sitzenden, die Tischgesellschaft; polno omizje nas je bilo; eno omizje pri drugem, Dalm.; o. bogaboječih ljudi, Ravn.
6. omrzíti, -ím, vb. pf. 1) kalt machen, Z.; gleichgiltig machen: o. duh in srce, SlN.; — 2) verhasst oder missfällig machen, Mur., Jan.; še pravo bogaboječnost ljudem omrzijo take žlabudre, Ravn.; o. se, sich verächtlich machen, C.; ogrditi in omrziti se proti Bogu, rokopis iz 15. stol.- Let.; — omrzilo se mi je kaj, ich bekam Ekel vor etwas, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani