bog (764)

1. bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), ^*von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).
2. bogabojèč, -ę́ča, adj. gottesfürchtig, (= Boga boječ [se]).
3. bogaboję́čən, -čna, adj. = bogaboječ, Jan., bogaboječno živeti, Schönl.
4. bogaboję́čnost, f. die Gottesfurcht.
5. bogaboję́čost, f. = bogaboječnost, Jan., Jap. (Sv. p.).
6. 1. bogȃstvọ, n. = boštvo, die Gottheit, Dict., Trub., Dalm.; njegovo meso je z bogastvom združeno, Krelj; (v treh osebah) in v enem samem edinem bogastvu, Kast. (Rož.).
7. 2. bogȃstvọ, n. — pogl. bogatstvo.
8. bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.- Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. ( LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.
9. 1. bogatȃj, m., Pohl.- Valj. (Rad), LjZv., pogl. bogatej.
10. 2. bogatȃj, m., Cig., Jan., M., pogl. bogotaj.
11. bogatáš, m. der Reiche, C., jvzhŠt.
12. bogatáški, adj. Reichen gehörig, nach Art reicher Leute, Zora.
13. bogatȃštvọ, n. coll. die Reichen, Zora.
14. bogatəc, -tca, m. der Reiche.
15. bogȃtej, m. = bogatin, bogatec, Jarn.
16. bogatẹ̑nje, n. das Reichwerden.
17. bogatẹ́ti, -ím, vb. impf. reich werden.
18. bǫ̑gati, -am, vb. impf. 1) = ubogati, folgen, Jan., Št.; — pšenica me boga, gedeiht, SlGor.- C.; — 2) b. se s kom, mit jemandem friedlich auskommen, Cig.; prim. pobogati se; — 3) b. se, sich schicken: boga se ti, Gor.; Dunajčanom se boga, es geschieht den Wienern recht, ZgD.; — iz nem. folgen.
19. bogatíca, f. die Reiche, Zora, Z.
20. bogatı̑ja, f. der Reichthum.
21. bogatíłən, -łna, adj. bereichernd, Cig.
22. bogatı̑n, m. der Reiche.
23. bogatı̑nəc, -nca, m. der Reiche.
24. bogatı̑nka, f. die Reiche.
25. bogatı̑nski, adj. reichen Leuten gehörig, nach Art reicher Leute.
26. bogátiti, bogȃtim, vb. impf. reich machen, bereichern; b. se, sich bereichern.
27. bogatı̑vəc, -vca, m. der Bereicherer, Cig.
28. bogatováti, -ȗjem, vb. impf. den Reichen spielen, Mur.
29. bogȃtstvọ, n. der Reichthum; b. v živini, der Herdenreichthum, b. v besedah, der Wortreichthum, Cig.; kjer je bogatstvo, je eden hudič, kjer je uboštvo, tam jih je pa sedem, M.; — govori in piše se nav. bogastvo.
30. bogatúh, m. der Reiche ( zaničlj.), Mur., Cig., Jan., Ravn.
31. bogȃtuš, m. = bogatuh, kajk.- Valj. (Rad).
32. bogčarı̑ja, f. coll. die Armen, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. bogec.
33. 1. bọ̑gəc, -gca, m. dem. bog; 1) der liebe Herrgott; — das Crucifix; — 2) der Götze, Habd.- Mik., C., ogr.- Valj. (Rad); — 3) die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriš.- Erj. (Torb.).
34. 2. bǫ̑gəc, -gca, m. = ubožec, vzhŠt.
35. bọ̑gək, -gəka, m., C., Valj. (Rad); pogl. 1. bogec.
36. 1. bogíca, f., nam. božica, = boginja, Guts., C., ogr.- Valj. (Rad).
37. 2. bogíca, f. die Bettlerin, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. bogec.
38. bogı̑čkati, -am, vb. impf. = neko pastirsko igro igrati, Mursko polje- Vest. I. 140; ( prim. bogečkati, Pfänder spielen, Cig.).
39. bogínja, 1) die Göttin; on je boginjo vprašal in ne vprašal Gospoda, Dalm.; bọ̑ginja, Preš.; — 2) die Wahrsagerin, Mik.; — 3) neka gosenica, Ravn.- Cig.; ( prim. bohinja, neka gosenica zelena z rožičem, Kr.- Valj. [Rad]).
40. bȏgmanje, n. das Betheuern mittelst des Ausdruckes: bogme.
41. bȏgmati se, -am se, vb. impf. mit bogme betheuern: kaj se zmerom bogmaš? vzhŠt., BlKr.
42. bȏgme, interj. = Bog me (dopolniti je kak glagol v imperativu); bogme, da je tako! na vzhodu; — tudi hs.
43. bȏgmej, m. der gerne mit bogme betheuert, Preš.
44. bogobǫ́jən, -jna, adj. gottesfürchtig, Jan., Let.; bogobojni mladeniči, Cv.; — stsl.
45. bogobǫ́jnost, f. die Gottesfurcht, Jan.
46. bogobǫ̑rəc, -rca, m. der Gotteskämpfer, Cig.; — stsl.
47. bogočástən, -tna, adj. Gott ehrend, Cig.; b. dar, Burg.; gottesdienstlich, Jan.
48. bogočȃstje, n. die Gottesverehrung, der religiöse Cultus, Jan., Cig. (T.), nk.; minister za b. in uk, DZ.
49. bogočȃstvọ, n. = bogočastje, Cig.
50. bogočlóvẹk, -ẹ́ka, m. der Gottmensch, Cig.; — stsl.
51. bogohȗłəc, -łca, m. = bogohulnik, Jan.
52. bogohúłən, -łna, adj. gotteslästerlich, Jan.; — stsl.
53. bogohȗłnik, m. der Gotteslästerer, Cig.; — stsl.
54. bogohȗłstvọ, n. die Gotteslästerung, die Blasphemie, Jan., Nov.; — stsl.
55. bogohváłən, -łna, adj. gottdankend: bogohvalni dar, das Dankopfer, Cig., Burg.
56. bogohvȃłnik, m. der Gottesverehrer, Cig.
57. bogoklę́tən, -tna, adj. gotteslästerlich, nk.
58. bogoklę̑tje, n. die Gotteslästerung, Jan.
59. bogoklę̑tnik, m. der Gotteslästerer, LjZv.
60. bogoklę̑tstvọ, n. die Gotteslästerung, Mur., Cig., Zora.
61. bogoklę̑vəc, -vca, m., Mur., Jan., pogl. bogokletnik.
62. bogoljùb, -ljúba, m. der Gottliebende, Jan.
63. bogoljȗbəc, m. der Gottliebende, Mur., Jan.
64. bogoljúbən, -bna, adj. gottliebend, fromm, Jan., nk.; bogoljubno delo, Cig.
65. bogoljȗbje, n. die Liebe zu Gott, die Frömmigkeit, M.
66. bogoljúbnost, f. die Frömmigkeit, Cig., Jan.
67. bogomìl, -íla, m. der Bogomile, nk.; bogomili so bili razkolniki pravoslavne cerkve v dvanajstem stoletju.
68. bogomìł, -íla, adj. fromm, Meg.- Mik., Jan.; bogomili bratje, bogomile sestre = usmiljeni bratje, usmiljene sestre, Cig.; — hs.
69. bogomı̑ləc, -lca, m. = bogomil, der Bogomile, Let.
70. bogomı̑lka, f. die Bogomilin, Let.
71. bogomı̑lski, adj. Bogomilen-, Let., Cv.
72. bogomı̑lstvọ, n. das Bogomilenthum, Cv.
73. bogomísəłn, * -səłna, adj. beschaulich, Cig., Jan., Cv.; — polj.
74. bogomísəlnost, * f. die Beschaulichkeit, Cig.
75. bogomǫ́dər, -dra, adj. göttlich weise: bogomodri mladenič, Cv.
76. bogomǫ́drost, f. die Gottweisheit, die Theosophie, V.-Cig.
77. bogomǫ̑lja, f. 1) das Bethaus, Jan., C., Bes., Cv.; der Andachtsraum, das Oratorium, C., Levst. (Pril.); — 2) m. et f. der Frömmler, die Frömmlerin, BlKr.
78. bogomǫ̑ljəc, * -ljca, m. der Beter, Mur., Jan.; — der Betbruder, Cig.
79. bogomǫ́ljən, -ljna, adj. gerne betend, fromm, Jan., jvzhŠt.; bogomoljni menih, Cv.
80. bogomǫ̑ljka, f. 1) die Betschwester: taka bogomoljka ni za kneza, Cv.; — 2) die Gottesanbeterin, die Fangheuschrecke (mantis religiosa), Erj. (Ž.).
81. bogomòr, -mǫ́ra, m. der Gottesmord, ZgD.
82. bogonerǫ́dən, -dna, adj. gottlos, M.; (boganer-) Dict.; bogonerodno živeti, Jsvkr.; — prim. 2. roditi.
83. bogoobrázən, -zna, adj. als Gottes Ebenbild geschaffen: Ustvarjeni ded naš bogoobrazni, (Adam), Levst. (Zb. sp.).
84. bogopozábən, -bna, adj. gottvergessen, Cig.
85. bogopozábnost, f. die Gottvergessenheit, Cig.
86. bogoprǫ́sən, -sna, adj. -sni dar, das Bittopfer, Cig., Burg.
87. bogorǫ́dən, -dna, adj. fromm, gottselig, V.-Cig., Jan., Jsvkr.
88. bogorodíca, f. die Gottesgebärerin, Jan., Vrt., kajk.- Valj. (Rad).
89. bogorǫ̑dje, n. die Theogonie, Cig., Jan.
90. bogorodníca, f. die Gottesgebärerin, Cig.
91. bogorǫ́dnost, f. die Frömmigkeit, Cig.; šesti (dar sv. duha) je dar bogorodnosti, Schönl.; službe bogorodnosti, Kast. (N. c.); Jakobova b., Jsvkr.
92. bogorǫ̑dstvọ, n. = bogorodje, Cig.
93. bogorǫ́pən, -pna, adj. gottesrauberisch, Cv.
94. bogoskrȗnəc, -nca, m. der Gotteslästerer, nk.
95. bogoskrȗnstvọ, n. die Gotteslästerung, nk.
96. bogoslávən, -vna, adj. Gott preisend, Cig.
97. bogoslȃvje, n. die Gottesverehrung, Cig.
98. bogoslòv, -slǫ́va, m. = bogoslovec, Mur., Cv.
99. bogoslǫ̑vəc, -vca, m. der Theologe, Cig., Jan., nk.
100. bogoslǫ́vən, -vna, adj. theologisch, Cig., Jan., nk.

1 101 201 301 401 501 601 701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani