bleščati (6)

1. blẹščáti, * -ím, vb. impf. 1) glänzen, gleißen, strahlen, C., Mik.; — 2) blešči se mi, es blendet mich; bleščí se mi od solnca, die Sonne blendet mich; — 3) blẹ́ščati-bolščati, glotzen, SlGor.
2. priblẹščáti se, -ím se, vb. pf. schimmernd kommen, daherblinken, Cig.
3. zablẹ́ščati, -ím, vb. pf. erglänzen, Z.
4. bləstẹ́ti, -ím, vb. impf. = bleščati, nk.; — stsl. blьstêti.
5. bliščáti, -ím, vb. impf. = bleščati, b. se = bleščati se, Cig., Jan., Ravn., Met., nk.
6. zabliščáti, -ím, vb. pf. = zableščati, zu funkeln, zu schimmern, zu glänzen anfangen, Cig., Jan.; božje veličanstvo zdaj iz njega zablišči, Ravn.- Valj. (Rad); = z. se, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani