blagor (30)

1. blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.
2. blagorazȗmje, n. das Verständnis, Cig. (T.); po pravičnem blagorazumju, nach billigem Ermessen, DZ.
3. blagorazúmnost, f. die Verständigkeit, die Klugheit, Cig. (T.).
4. blagorcì, m. pl. blagorcè deliti = blagore deliti, Dol.- Levst. (Sl. Spr.).
5. blȃgọrčən, -čna, adj. behäbig, Jan.
6. blagorǫ́dən, -dna, adj. wohlgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.
7. blagorǫ̑dje, n. Vaše blagorodje! Euer Wohlgeboren! Cig., nk.
8. blagorǫ̑dnik, m. der Adelige, pl. blagorodniki, der Adel, Cig. (T.).
9. blagorǫ́dnost, f. die edle Herkunft, Mur., Jan.
10. blagọrováti, -ȗjem, vb. impf. glücklich, selig preisen, segnen, Levst. (Sl. Spr.); ("blogerovati") Guts., blagrovati, Mur., V.-Cig., Jan., Dol.
11. blagọrovȃvəc, -vca, m. der Seligpreiser, Mur.
12. oblagorováti, -ȗjem, vb. pf. (preisend) segnen, benedeien, (oblagro-) Mur., Cig.
13. oblagorovȃvəc, -vca, m. der Segner, (oblagro-) Ravn.- Valj. (Rad).
14. poblagorováti, -ȗjem, vb. pf. p. koga, jemanden beglückwünschen, Z.
15. preblagorǫ́dən, -dna, adj. hochedelgeboren, hochwohlgeboren (v naslovih), Cig., Jan., C., nk.; (po drugih slov. jezikih).
16. preblagorǫ̑dje, n. Vaše p.! Euer Hochwohlgeboren! nk.
17. preblagorǫ́dnost, f. die hochedle Geburt, Jan. (H.).
18. veleblagorǫ́dən, -dna, adj. hochwohlgeboren (v naslovih), nk.
19. veleblagorǫ̑dje, n. Vaše Veleblagorodje! Euer Hochwohlgeboren! nk.
20. veleblagorǫ́dnost, f. = veleblagorodje, Jan. (H.).
21. blȃgər, -gra, m., pogl. blagor.
22. blágriti, -im, vb. impf., Jan., pogl. blagorovati.
23. blagrováti, -ȗjem, vb. impf., pogl. blagorovati.
24. blázẹr, interj. = blagor: blazer tebi! C.
25. brȏzər, adv., Podkrnci in Bolčanje- Erj. (Torb.); pogl. blagor.
26. brozerováti, -ȗjem, vb. impf., Podkrnci in Bolčanje- Erj. (Torb.); pogl. blagorovati.
27. čı̑gar, pron. rel. wessen; blagor mu, čigar svest je Bog, Ravn.; čigar si bodi, wessen immer es sein mag, Met.
28. potę́gniti, -nem, vb. pf. einen Zug thun, ziehen; konj neče p.; iz kupice dvakrat p., zwei Züge aus dem Glase thun; iz vode koga p.; vina p. iz soda, Wein (mit dem Heber) aufheben; — koren p., eine Wurzel ausziehen ( math.), Cel. (Ar.); — meč p., das Schwert ziehen; — denar p., Geld beziehen; p. britev po kamenu (abziehen); z roko p. črez kaj, mit der Hand etwas überfahren, Cig.; p. črto, eine Linie ziehen; — sapa potegne, ein Windhauch erfolgt; kakor veter potegne, wie der Wind bläst; — ausstrecken, dehnen, Cig., Jan.; dan se je potegnil, der Tag ist länger geworden, Z., jvzhŠt.; — wiegen, Cig. (T.); koliko potegne to blago? Z.; močno p., schwer in die Wagschale fallen, Cig.; = dosti p., C.; — ako letina dobro potegne (gut ausfällt), SlN.; — na kislo p., sauer zu schmecken anfangen, zicken, Cig.; — p. jo, Reißaus nehmen, sich davon machen; kam jo je neki potegnil? — p. se kam, sich davonschleichen, Cig., M.; bolezen se kam potegne (versetzt sich), Cig.; — p. s kom, auf jemandes Seite treten, jemandes Partei nehmen; z nasprotniki je potegnil; — p. se za koga, kaj, sich jemandes, einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za svojo kožo, sich seiner Haut wehren, Cig.
29. povánčati, -am, vb. pf. bemerken, Guts., Mur.; božjo podobo p. ino spoznati, Guts. (Res.); beachten: p. kaj, na kaj, Št.- Cig.; povančaj na to, kar ti zdaj povem, Jarn. (Sadj.); blagor otroku, kateri na svet očeta in matere povanča, Slom.
30. sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani