blagodar (3)

1. blagodȃr, m. der Segen: b. evropske omike, Glas.; Nisi zaklepal doma ti žlahtnega blagodarova, Preš.
2. blagodárən, -rna, adj. wohlthätig, segenbringend, Jan.
3. oblagodáriti, -dȃrim, vb. pf. Segen verleihen, segnen, Mur.; oblagodari naj ženo Bog, Ravn.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani