blažen (14)

1. blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.- Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena ( nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.
2. blȃžən, -žna, adj. gesegnet, reich, Dict.; Čez reko splava široko Na blažno zemljo ogrsko, Npes.; Dobro je vince, Ki srca hladi, O blažna gorica, Ki njega rodi, Npes.-K.
3. bláženəc, -nca, m. der Selige, Zora.
4. bláženost, f. die Glückseligkeit, Cig., Jan., nk.
5. bláženstvọ, n. die Glückseligkeit, der Segen, Jan., C., ogr.- Let., kajk.- Valj. (Rad).
6. obláženje, n. 1) die Veredlung, Zora; — 2) die Beglückung, C.
7. preblážen, adj. überaus selig, hochselig, Cig., Jan.
8. drẹ̑vce, n. 1) = drevesce, das Bäumchen; — 2) die mit Leimruthen versehene Klettenstange der Vogelsteller, V.-Cig.; — 3) der Mastbaum, V.-Cig.; — 4) božje d., die Stecheiche (ilex aquifolium), Cig., Tuš. (B.); — blaženo d., der Sevenbaum (juniperus sabina), Erj. (Rok.); = blagoslovljeno d., Medv. (Rok.); — 5) ( anat.) životno d., der Lebensbaum, Erj. (Som.); — tudi: drẹvcè, Valj. (Rad).
9. očiščávanje, n. die Reinigung, M.; o. blažene device Marije, C.
10. preklę̑man, adj. poblažena beseda nam. proklet (preklet), Z.
11. pretę̑t, adj. ublaženo nam. preklet (proklet); preteta resnica je to! Let.; preteto ne bodi! Vrt., Rib.; neko preteto telce, Jurč.
12. razblážiti, -im, vb. pf. selig stimmen: ves razblažen, ganz beseligt, Erj. (Izb. sp.).
13. šetováti, -ȗjem, vb. impf. eilen, sich beeilen, ogr.- Mik.; š. za kom, C.; žeden jelen šetuje k vretini, ogr.- Valj. (Rad); — sich bemühen, sich angelegen sein lassen, ogr.- C.; deco srečno i blaženo učiniti šetujejo, ogr.- Valj. (Rad).
14. 2. zlòm, -lǫ́ma, m. der Böse, der Teufel, Mur., Cig.; (ublažena beseda za: zlodej? C.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani