bistro (37)

1. bistróba, f. = bistrost, Cig.
2. bistrǫ̑ča, f. = bistrost, ogr.- Valj. (Rad).
3. bistroglàv, -gláva, adj. = bistroglaven, Jan.
4. bistroglávən, -vna, adj. talentiert.
5. bistroglèd, -glę́da, adj. = bistrogleden, nk.
6. bistroglę́dən, -dna, adj. kdor bistro gleda.
7. bistrolẹ́tən, -tna, adj. schnell fliegend, Bes.
8. bistromísəln, * -səlna, adj. scharfsinnig, Jan.
9. bistroòk, -ǫ́ka, adj. 1) scharfsichtig, Cig.; — 2) klar, hell blickend, Cig., Jan., Cig. (T.).
10. bistrosmẹ̀ł, -smẹ́la, adj. bistrosmele misli, kühner Gedankenflug, Zora.
11. bistrọ̑st, f. 1) die Schärfe ( z. B. des Auges, des Verstandes), Cig., Jan.; — 2) die Klarheit ( z. B. des Wassers), Cig.
12. bistróta, f. 1) die Schnelligkeit ( z. B. des Wassers), Mur.; — 2) die Schärfe, Mur.; — 3) die Klarheit, Mur.
13. bistroȗməc, -mca, m. der Scharfsinnige, C.
14. bistroúmən, -mna, adj. scharfsinnig, ingeniös, hell denkend, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
15. bistroȗmje, n. durchdringender, klarer Verstand, der Scharfsinn, Jan., Cig. (T.), C.; der Witz, Cig.
16. bistroȗmka, f. der Witzfunke, Cig.
17. bistroúmnost, f. die Scharfsinnigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
18. bistrovìd, -vída, m. = ris, Z.
19. bistrovìd, -vída, adj. scharfsehend, scharfsichtig, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), SlN.
20. bistrovı̑dəc, -dca, m. der Scharfsichtige, Jan.
21. bistrovídən, -dna, adj. = bistrovid, Mur., Cig., Jan.
22. bistrovı̑dka, f. 1) die Hellseherin, Jan.; — 2) = ris, C.
23. bistrovídnost, f. die Scharfsichtigkeit, Mur., Cig., Jan.
24. nebistroúmən, -mna, adj. nicht scharfsinnig, unwitzig, Cig.
25. nebistroúmnost, f. der Unwitz, Cig.
26. podbistrováti, -ȗjem, vb. impf. ad podbistriti; anspornen, Z., Zora.
27. bístər, -stra, adj. 1) schnell, munter sich bewegend; b. konj, ein feuriges, schnelles Pferd; bistra voda, ein schnell fließendes Wasser; — bistro oko, ein munteres, lebhaftes Auge; bistro gledati, einen lebhaften Blick haben; — 2) s pojmom hitrosti, urnosti se druži tudi pojem čistosti: klar, hell; b. potok; vino bistro teče (= čvrsto in čisto); b. kakor steklo, glashell, Cig.; — bistra glava, ein heller Kopf; b. um, scharfer durchdringender Verstand.
28. bríhtən, -tna, adj. = bistroumen, pameten; — prim. brihtati.
29. domı̑šljaj, m. der Einfall, Cig. (T.); strmeli so o bistroumnosti domišljajev in sodbe njene, LjZv.
30. neusúšən, -šna, adj. unversiegbar, SlN.- C.; neusušni vir bistroumnosti, Levst. (Zb. sp.).
31. okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očı̑, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. ( Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.- Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [ Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel ( zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
32. ǫ́stər, -stra, m. die Schärfe, Mur.; nož je ves oster izgubil, Polj.; — za ostrom debel = nebistroumen, neolikan, Polj.
33. prečúdovati se, -ȗjem se, vb. impf. sich höchlich wundern: p. se komu (čemu), Lašče- Levst. (M.); prečudoval se je bistroumnosti in moči cesarja Napoleona, Levst. (Zb. sp.).
34. pripisováti, -ȗjem, vb. impf. ad pripisati; — dazuschreiben; — vorschreiben; p. davke, Levst. (Nauk); dohodkarino p., DZ.; — zuschreiben; pripisoval je to samo svoji bistroglavosti, Jurč.
35. 1. rı̑s, m. der Luchs (felis lynx), Dict., Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.), Kr.- Valj. (Rad); bistrogledni ris, Hip. (Orb.); ( der Tiger, Habd.- Mik., Mur.).
36. talēnt, m. stara denarna količina; ( pren.) = bistroglavost, das Talent.
37. vršeníti, -ím, vb. impf. 1) erheben, C.; — 2) v. se, sich heben, wachsen, gedeihen: travnik se po dežju vršeni, ( pren.) v. se v dobrem ogr.- C.; med travo se vršeni lepo divje cvetje, ogr.- Valj. (Rad); — 3) v. se, sich tummeln: vidimo, kak se vršenijo male dekličke okoli svojih cvetnih gred, ogr.- Valj. (Rad); bistro se vršenijo mlade žabice v vodi, ogr.- Valj. (Rad).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani