bev (85)

1. bèv, interj. ni rekel ne bev ne mev, er sagte nichts, er schwieg, Jan., Jurč., BlKr.
2. bę̑vk, m. das Gebelfer, Jan.
3. bę̑vkanje, n. das Belfern, das Quäken, Cig.
4. bę̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. belfern, quäken, Cig., Jan.; ščene, lisica bevče (bevka), Z.; lajati in b., Str.; — blöken: ovce so bevkale, Jsvkr.
5. bę̑vkavəc, -vca, m. = lisjak, Cig.
6. bę́vkniti, bę̑vknem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Z.
7. bę̑vliti, -im, vb. impf. = bevkati: pes bevli, Črniče ( Goriš.); — ovca bevli, GBrda.
8. bę̑vskati, -am, vb. impf. belfern, kläffen, quäken, Cig., Jan.; pos. o psih in prašičih, Polj.
9. bę́vskniti, bę̑vsknem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Z.; — mucken, Cig.
10. bę̑vsniti, -nem, vb. pf. = bevskniti: b. kaj, etwas ausschwatzen, ZgD.
11. oslabẹ́vanje, n. die Kraftabnahme, Jan., nk.; — o. glasov, die Lautschwächung, Jan.
12. oslabẹ́vati, -am, vb. impf. ad oslabeti; schwach werden, Jan., C., nk.
13. priskrbẹ́vati, -am, vb. impf. = priskrbovati, C.
14. sebevìd, -vída, m. der Doppelgänger, Levst. (Zb. sp.); — hs.
15. skubẹ́vati, -am, vb. impf. zu rupfen pflegen, Glas.- Cig.
16. slabẹ́vati, -am, vb. impf. allmählich schwächer werden: solnčni žarki uže nekaj dni slabevajo, Jurč.
17. srbẹ̑vka, f. die Hagebutte (rosa canina), Kras- Cig., Jan., Štrek., SlN.
18. vabẹ́vati, -am, vb. impf. zu locken pflegen, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
19. zabę̑vkati, -am, vb. pf. zu belfern anfangen; aufbelfern.
20. blı̑žnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne ( merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder ( math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).
21. čákati, * -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.- Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga ( ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
22. 1. dà, I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da ( nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo ( nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); ( prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.- Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.- Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.- Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
23. drẹ̑vi, adv. am heutigen (noch bevorstehenden) Abende; heute abends; drevi in davi, immerdar, Cig.
24. káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.- Raič [ Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.- Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče- Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.- Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.- Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
25. kȓkati, -am, vb. impf. einen der Stammsilbe des Wortes ähnlichen Laut von sich geben (von den Bienen, bevor sie schwärmen), Mur.
26. ljubȃvən, -vna, adj. Liebes-, Mur.; erotisch, Cig., Jan.; — liebevoll, Mur.
27. ljudnàt, -áta, adj. bevölkert, volkreich, Jan., C., nk.
28. maloljúdən, -dna, adj. wenig bevölkert, volkarm, Cig. (T.).
29. 2. mẹ́na, f. der Tausch, der Austausch, Cig. (T.), C.; pogodba o meni, der Tauschvertrag, DZ.; meno razdreti, den Tauschvertrag auflösen, Svet. (Rok.); — der Wechsel, die Aenderung, Habd.- Mik., Jan., Cig. (T.), C., Krelj; čudna m., Skal.- Let.; ta mena (= levitev) dela raku preglavice dovolj, Erj. (Izb. sp.); m. glasov, der Lautwechsel, die Lautwandlung, Cig. (T.); m. topline, der Temperaturwechsel, Cig. (T.); m. tvari, der Stoffwechsel, Cig. (T.); m. prebivalstva, die Bewegung der Bevölkerung ( stat.), Cig. (T.); — die Phase, Jan., Cig. (T.); mesečne, lunine mene, die Mondphasen, Cig. (T.), Jes.; m. nihaja, die Schwingungsphase, Cig. (T.).
30. mèv, interj. rekel nisem ne bev ne mev, Jurč.; — prim. bev.
31. mnogoljúdən, -dna, adj. = ljudnat, stark bevölkert, Cig. (T.); mnogoljudno, živahno mesto, Cv.
32. naprávljati, -am, vb. impf. ad napraviti; 1) zustande zu bringen suchen; machen, herrichten; kaj pa napravljate? woran arbeitet ihr denn? — errichten; šole n.; veranstalten; veselice n.; anschaffen; n. komu obleko; — 2) zu bewegen suchen: n. koga, da bi kaj storil; — 3) ankleiden; n. se, sich ankleiden; — 4) n. se, sich anschicken; na pot se n.; k dežju se napravlja, es steht ein Regen bevor.
33. naselı̑təv, -tve, f. 1) das Ansiedeln, die Ansiedelung; das Bevölkern, die Bevölkerung; die Colonisation, Jan. (H.); — 2) = naselbina, die Niederlassung, die Colonie, Cig., Jan.
34. naséliti, -sę́lim, vb. pf. ansiedeln; n. ljudi; — bevölkern; n. deželo z ljudmi; colonisieren, Cig. (T.); — n. se, sich ansiedeln, sich häuslich niederlassen; — n. se, einwandern; — naseljen, sesshaft, ansässig, Cig.
35. nasę́ljenost, f. die Dichte der Bevölkerung, die relative Bevölkerung, Cig. (T.), Jes.
36. nepooblaščèn, -éna, adj. unbevollmächtigt, unbefugt.
37. oblastílọ, n. die Bevollmächtigung, C.; = pooblastilo, die Vollmacht, Cig.
38. obljúditi, -im, vb. pf. = naseliti, bevölkern, Jan., C.
39. obžŕtati, ** -am, vb. pf. bethören, bevortheilen, Guts.- Cig.
40. ocigániti, -ȃnim, vb. pf. prellen, bevortheilen, begaukeln; o. koga za kaj.
41. ognjílọ, n. 1) das Feuerzeug, der Feuerstahl, Meg., Habd., Dict., Cig., C.; — 2) die stählerne Spitze, mit welcher der Mäher die Sense abzieht, bevor er sie schleift, der Sensenstahl, Cig., M., Dol., Erj. (Torb.).
42. oljúditi, -im, vb. pf. bevölkern, ogr.- M.; bemannen: ladjo o., Cig.
43. opołnomǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. pf. bevollmächtigen, Cig. (T.), nk.
44. opomínjati, -am, vb. impf. = opominati; 1) mahnen, erinnern; bolezen me opominja, ich habe Ahnung einer bevorstehenden Krankheit; prejete dobrote koga opominjati, Burg.; — ermahnen: o. koga k delu; — Vorstellungen machen, Cig., Jan.; — 2) o. se = spominjati se, Vrt., Pavl.
45. podkosíti, -ím, vb. pf. untermähen, Cig.; — žito p., das Getreide abschneiden, bevor es in Halme schießt, es schröpfen, Mur., Cig., Jan.
46. podrokováti, -ȗjem, vb. impf. p. koga, über jemanden die Oberhand haben, ihn beherrschen, M., C.; jemanden bevormunden, Cig., M.
47. pooblastíłən, -łna, adj. Vollmachts-, Bevollmächtigungs-, Cig.
48. pooblastı̑telj, m. der Bevollmächtiger, der Vollmachtsgeber, C., DZ.
49. pooblastı̑təv, -tve, f. die Bevollmächtigung, die Ermächtigung, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
50. pooblastíti, -ím, vb. pf. 1) ermächtigen; bevollmächtigen; — 2) p. se česa, = polastiti se česa, sich zum Herrn von etwas machen, Cig.; — 3) p. se koga, sich jemandes annehmen: p. se lakotnih ljudi, Krelj, Dalm., Kast.
51. poobláščati, -am, vb. impf. ad pooblastiti; ermächtigen, bevollmächtigen, Cig., DZ., nk.
52. pooblaščę́nəc, -nca, m. der Ermächtigte, der Bevollmächtigte, der Vollmachtsnehmer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
53. pooblaščénje, n. die Ermächtigung, die Bevollmächtigung, Cig., Jan., nk.
54. pooblaščę́nka, f. die Bevollmächtigte, Cig., Jan., DZ., nk.
55. poprẹ̑j, adv. vorher, vormals; poprej je bilo tako, zdaj pa je drugače; — früher: poprej ali pozneje; p. ko (nego, neli), eher als, bevor.
56. povę̑rjenik, m. der Beglaubigte, Jan.; — der Bevollmächtigte, Z.; — der Vertrauensmann, Jan., nk.; p. kakega društva, nk.
57. povę̑rjeništvọ, n. das Amt eines Bevollmächtigten oder eines Vertrauensmannes, nk.
58. prebivȃvstvọ, n. die Bevölkerung, die Einwohnerschaft, Jan., C., nk.
59. predávanje, n. das Übergeben, das Überliefern; — (po hs.) der Vortrag, nk.; poskusno p., der Probevortrag, Jan., nk.
60. prẹ̑dən, conj. ehe, bevor; oglasi se pri nas, preden odideš.
61. prẹ̑dnọ, conj. = preden, ehe, bevor, Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.
62. prẹ́dnost, f. der Vorrang, Cig., Jan., nk.; der Vorzug, Cig., Jan., nk.; p. dati (dajati) komu (čemu) pred kom (čim), einen dem andern (eine Sache der anderen) vorziehen, ihn (sie) bevorzugen, Cig., Jan., nk.
63. prẹ̑j, adv. vorher, früher; prej je bilo tako, od zdaj pa bo tako; prej bomo molili, potem jedli; čim prej — tem bolje; prej ali slej, früher oder später, über kurz oder lang; — prej ko (nego), bevor: prej ko (nego) odideš; — eher; prej ko ne, wahrscheinlich.
64. prẹ̑jnər, conj. = preden, bevor: k meni se oglasi, prejmer (recte: prejner) pojdeš, Ljub.- Erj. (Torb.).
65. prẹ̑mər, conj. bevor, Dol., jvzhŠt.; — prim. prejner.
66. prepodávanje, n. der Vortrag, die Vorlesung, Cig. (T.), DZ.; poskusno p., der Probevortrag, DZ.
67. prevẹ́čati, -vẹ̑čam, vb. pf. beschwatzen, bevortheilen, betrügen, Dict., Jan., Trub., Krelj, Dalm.
68. prežínjati, -am, vb. impf. ad prežeti; mit der Sichel durchschneiden, Z.; — (die Saat) schröpfen, stutzen (bevor sie Ähren ansetzt), C.
69. prhljìv, -íva, adj. 1) verweslich, Mur., Cig.; — 2) = pirav, morsch, C.; p. les, Z.; — 3) mürbe, Cig.; — 4) prhljiva trta, eine Rebe, die ihre Frucht, bevor sie reif ist, abwirft, Z.
70. primnǫ̑žba, f. die Zunahme ( z. B. der Bevölkerung), Cig. (T.).
71. priràst, -rásta, m. 1) die Anwachsung an etwas, Cig.; — 2) der Zuwachs, Cig. (T.), M., DZ.; die Zunahme ( z. B. der Bevölkerung), Cig. (T.); največji p., das Maximum der Zunahme, DZ.
72. pȓvọ, adv. zuvor, früher, Meg., Boh.; — eher, ogr.- C.; prvo nego, bevor, Jan., ogr.- C.
73. rẹdkoljúdən, -dna, adj. dünn bevölkert: redkoljudne dežele, Vod. (Izb. sp.).
74. seljȃnstvọ, n. die Landbevölkerung, Jan. (H.).
75. 1. slòj, slója, m. 1) die Kothpfütze an der Straße, C.; — 2) das Flötz, das Lager: sloji soli, oglja, Cig. (T.); s. železnih rud, Zora; die Schichte: zračni, vzdušni sloji, die Luftschichten, Cig. (T.), Žnid.; — sloji, die Bevölkerungsschichten, nk.: (po drugih slov. jez.).
76. sopooblaščę́nəc, -nca, m. der Mitbevollmächtigte, Cig., Jan.
77. srę́ča, f. das Glück: 1) = das Geschick; s. je opotočna, das Glück ist kugelrund; = s. na razpotju sedi, Mur., Cig.; s. ima spredaj lase, zadaj je gola, Cig.; bojna s., das Waffenglück, Cig., Jan.; slepa s., blinder Zufall, Cig.; dobre sreče biti, Glück haben, Cig., C.; dobra s., das Gelingen, C.; Bog daj dobro srečo! (tako pozdravljajo posebno ljudi, ki so pri kakem delu; tudi samo z besedama: dobro srečo! srečo dobro!); dati kaj za dobro srečo (ein Geschenk z. B. des Weinkäufers an die Hausfrau), Kr.; srečo dati komu, jemanden begrüßen, ihm die Hand reichen; srečo si dati = posloviti se, KrGora; na dobro srečo, C.; na srečo, aufs Gerathewohl, Cig.; = na slepo srečo, Jan.; na srečo vreči, metati, losen, ogr.- C.; srečo vreči, srečo izkusiti, das Glück versuchen, das Los über etwas werfen, Cig.; sreča pade na koga, das Los fällt auf jemanden, C.; — 2) = das günstige Geschick; prva sreča gre za peč sest, prima fortuna fallax, V.-Cig.; sreča te čaka, es steht dir ein Glück bevor; sreča njegova je bila, es war sein Glück; vsa sreča, da —, ein Glück, dass —; po vsej sreči, zum größten Glück; po sreči, k sreči, zum Glück, glücklicherweise; po sreči iti, glücklich vonstatten gehen; po sreči se iziti, einen glücklichen Ausgang nehmen; to je po sreči, ne po umeči, er hat mehr Glück wie Verstand, Ist.- Cig.; v sreči in nesreči; ako Bog da srečo; ima srečo; nima sreče; sreča mu streže, godi, das Glück ist ihm geneigt, Cig.; = sreča mu je mila, Cig.; vpili bodo: sreča bodi, sreča bodi! (Glück zu!) Dalm.; sreča bodi kralju Salomonu! Dalm.; — (srenča, na zapadu- Mik.).
78. stanovnı̑štvọ, n. die Bewohnerschaft, Z., nk.; — die Bevölkerung, DZkr.
79. váłpot, m. der Amtmann, der Schaffner, der Vogt, (tudi: valput) Trub., Dalm.; (valpet) do l. 1848 največji hlapec grajščinski, nadzornik tlačanom, Dol.; — prim. stvn. waltboto, der Bevollmächtigte, Mik. (Et.).
80. vnǫ́žati se, -a se, vb. impf. vnoža se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; ( nam. množa se mi, prim. srvn. mich "bevilt", Mik.).
81. vzdigálọ, n. die Hebevorrichtung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
82. vzdigoválọ, n. die Hebevorrichtung, Cig., Jan., DZ.
83. zarodíti, -ím, vb. pf. 1) durch Zeugung erfüllen: z. svet, die Welt bevölkern, C.; — 2) eine Nachkommenschaft erzeugen, generieren, Mur., Cig., Jan.; — Frucht ansetzen, Jan.; — z. se, erzeugt werden, entstehen, Jan.; — sich durch Fortpflanzung vermehren, Cig.
84. zlobíti, -ím, vb. impf. 1) böse machen, Mur.; — 2) z se, zürnen, wüthen, sich ärgern, Meg., Mur., Cig., Jan.; zakaj se ajdje zlobe? Dalm., Trub.; tako divja ino se zlobi ta svet, Trub.; — 3) z. se, drohen, C.; z. se komu, Jarn.; zlobi se mu, da ga bo otepel, da mu bo hišo podžgal, Fr.- C., Savinska dol.- DSv.; — 4) z. se, großthuend versprechen: že dolgo se zlobi, da bo v mesto šel, C.; 46 let se je ta tempelj delal, in ti se ga zlobiš v treh dneh postaviti? Ravn.; Tam se mladenič ne zlobi Biti modrejši kakor ti, Slom.
85. žúgati, žȗgam, vb. impf. 1) drohen; ž. komu; s prstom ž. komu; — (= bevorstehen): žuga mu nesreča, Cig.; — 2) ž. koga, fordern: dolžnika ž., C.; auffordern, antreiben: žugal me je, da pojdiva v gostilnico, Gor.; — chicanieren, necken, Mur.; — prositi: očeta sem kruha žugal, Polj.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani