besednjak (6)

1. besẹdnják, m. das Wörterbuch, Jan., nk.
2. besẹdíšče, n. 1) die Sprechhalle, C.; — 2) = besednjak, Pohl., Preš.
3. besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.- Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
4. glosár, -rja, m. besednjak, ki obsega glose, das Glossar, Cig. (T.); — prim. glosa 1).
5. narẹ̑čnik, m. = narečni besednjak, das Idiotikon, Jarn.
6. slovár, -rja, m. = besednjak, das Wörterbuch, Mur., Cig., Jan., nk.; — rus.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani