baje (59)

1. bajè, adv. ( prim. bajati), wie es heißt, wie man sagt, Jan., nk.; baje da, Levst. (Sl. Spr.).
2. bȃjəc, -jca, m. = bajavec, C., M.
3. bȃjən, -ajna, adj. 1) mythisch, Cig. (T.); sagenhaft, bajni Klek, Zv.; — 2) mündig, Z., C., UčT. (?)
4. bajeslǫ̑vəc, -vca, m. der Mytholog, Jan., nk.; prim. bajeslovje.
5. bajeslǫ́vən, -vna, adj. mythologisch, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
6. bajeslǫ̑vje, n. die Mythologie, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
7. bájevən, -vna, adj. Zauber-: bajevna moč bajil, Navr. (Let.).
8. 1. bája, f. der Zauber, die Beschwörung, Mik.; — pl. baje, das Geschwätz, Z.
9. bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
10. bȃjda, adv. = baje da, Šentvidska Gora ( Tolm.).
11. basnoslǫ́vən, -vna, adj., Cig., Jan.; pogl. bajesloven.
12. basnoslǫ̑vje, n. 1) die Fabellehre, Jan.; — 2) Cig., Jan., pogl. bajeslovje.
13. bojè, * adv. = baje, bojda, Cig., Jan., Jurč.; boje da, Cig.
14. čestı̑tka, ** f. 1) das Gratulationsschreiben, die Gratulation, h. t.- Cig. (T.); — 2) čestitka (ali čestka), bajeslovno bitje = sojenica, okoli Kostanjevice- Vest. I. 2.; — prim. častite žene.
15. čȇško, -ka, m. kravji varuh, bajeslovno bitje, Pjk. (Črt.); sveti češko, da bo vime težko, da bo bogat čeh, Št.- Z.; — prim. čeh.
16. dẹ́kla, f. 1) das Mädchen (hlapica, die Magd), ogr.- C.; — 2) die Magd; za deklo služiti, als Magd dienen; kuhinjska d., die Küchenmagd; kravja d., die Kuhmagd; mala dekla, die Beimagd, Cig.; — 3) božja dekla, neko bajeslovno bitje, C.; božja dekla = smrt: prej bi bila omečila božjo deklo, belo smrt, Zv.; v vzklikih: božja dekla! jvzhŠt.; divje dekle, nekake Vile, Pjk. (Črt. 33.); — 4) die Dame im Schachspiel, Cig.; — 5) der Bandhaken, die Klammer der Böttcher, Cig.; — 6) neko orodje, s katerim se razbeljen žrebelj prijema, Železniki ( Gor.).
17. enoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn (bajeslovno bitje), Cig., Jan.; — 2) = samorog, narval, Cig.
18. glǫ̑dež, m. neko bajeslovno bitje, Glas. 1863, 82.
19. gospodȃrčək, -čka, m. dem. gospodarec: bajeslovno bitje; dober duh (v nar. pripovedkah), Glas. II. 115.
20. grīf, m. bajeslovno bitje, der Greif, C.
21. harpīja, f. bajeslovno bitje, die Harpyie, Cig.
22. hīdra, f. bajesloven zmaj z mnogimi glavami, die Hydra.
23. hudoȗrnica, f. 1) velika h., = hudournik 2), Cig., Levst. (Nauk), Frey. (F.); — 2) neka bajeslovna rastlina, Bes. 1870. 10.
24. jȗtrman, m. neko bajeslovno bitje: hajdimo kosit, dokler še jutrman roso tori, Trst. ( Glas. 1859. II. 17.).
25. kokolíca, f. neko bajeslovno žensko bitje, Pjk. (Črt. 68.).
26. krẹsník, m. 1) der Monat Juni, Mur., Cig., Jan., Npes.- M.; če vinska trta ne cvete kresnika, ostane le lesnika, C.; — 2) bajeslovno bitje, podobno vedomcu, Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.); kresniki se tepejo, sekajo, es wetterleuchtet, C.; (krsniki, Kres II. 578.); — 3) = kresnica 1), C.; — 4) die Gichtrose (paeonia), C., Medv. (Rok.).
27. krivopę̑tnica, f. krivopetnice so bajeslovna bitja, ki imajo noge zasuknjene, peto spredaj a prste zadaj, Trenta- Slovan I. 311.
28. krstník, m. 1) der Täufer; sv. Janez krstnik; — 2) bajeslovno bitje, Navr. (Let. 1887. 106.); prim. kresnik 2).
29. kȗrent, m. bajeslovno bitje; prim. Trst. ( Vest. III. 111.); kurent je znal tako na gosli gosti, da je plesati moral, kdor ga je slišal, Slom.- C.; sv. kurent (šaljivo) = predpust, Mur.; — prim. korant.
30. láber, -bra, m. bajeslovno bitje: majhen dedek, bel in svetel, Pjk. (Črt. 85.).
31. labus, m. bajeslovno bitje, star dedek, Pjk. (Črt. 85.).
32. marant, m. bajeslovno bitje, Pjk. (Črt. 95.).
33. máva, f. bajeslovno bitje, Pjk. (Črt.); — prim. mavje.
34. mȃvje, n. coll. bajeslovna bitja: duše nekrščenih otrok, Pjk. (Črt.).
35. mitolōg, m. bajeslovec, der Mytholog.
36. mitologı̑ja, f. bajeslovje, die Mythologie.
37. mitolōški, adj. bajesloven, mythologisch, nk.
38. modràs, -ása, m. 1) die Sandviper (vipera amodytes), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Prim., Notr.; — da te jezero modrasov! dass dich der Henker! Jan.; — 2) neko bajeslovno bitje, LjZv. (VII. 225.).
39. movje, * n. coll. bajeslovna bitja, duše nekrščenih otrok, v podobi ptičev po noči letajoče, Pjk. (Črt. 107.); (movje, m. pl., C.); — prim. mavje, navje.
40. mǫ̑ž, možȃ, m. der Mann; — der Ehemann; moj mož; zá-mož dati = omožiti, Cig., Npes.-Vraz, Mik.; = v zamož dati, vzhŠt.- C., Mik.; = k možu dati, ogr.- C.; zá-mož iti = omožiti se, vzhŠt.- C.; — (občinski, srenjski) možje, die Gemeindeausschussmitglieder, Cig.; — bodi mož! sei mannhaft! mož beseda, ein Mann ein Wort, ein Mann von Wort; mož beseda biti, sein Versprechen halten; kar sem pa dejal, temu sem še dan danes mož beseda, Levst. (Zb. sp.); mož beseda! Hand her! — moža kazati, imponieren, Cig. (T.); mož, da je moža vreden, ein achtungswerter, biederer Mann, Fr.- C.; — povodnji m., bajeslovno bitje, der Wassermann; = vodeni mož, Poh.- Pjk. (Črt.); — divji m., das Waldmännchen, der Waldmensch, Cig., Jan., Zora; der Orangutang oder der Waldmensch (pithecus satyrus), Jan., Erj. (Ž.).
41. mȗk, m. 1) das Gebrüll (des Rindviehes), Cig.; — 2) neko bajeslovno bitje, Pjk. (Črt. 114.).
42. odzíbati se, -bam, -bljem se, vb. pf. = zibaje se oditi, entwanken, entwatscheln, Cig.
43. ǫ́rkljič, m. neko bajeslovno bitje: o. ima rdečo kapico, po noči se vozi po vodi in poje, Solkan- Erj. (Torb.).
44. pēgaz, m. bajeslovni krilati konj, der Pegasus, Cig., Jan.
45. pəsjȃn, m. = pesoglavec, C.; bajeslovno bitje, Mik.; divjak s pasjo glavo, LjZv.; pesjani = Huni, Zora; der Cannibale, Cig.
46. 2. povódən, -dni, adj. im oder auf dem Wasser vorkommend, Wasser-; povodni mož (bajeslovno bitje), der Wassermann; povodna žena, die Wassernixe; povodne živali, die Wasserthiere; povodne stavbe, Wasserbauten, Nov.
47. rojeníca, f. 1) die Gebärerin, Skal.- Let.; — 2) bajeslovno bitje; rojenice so ženske, katere človeku ob njegovem rojstvu njegovo osodo prerokujejo; — 3) = deseta sestra, Gor.
48. 2. rusa, f. bajeslovno bitje: o pustu vodijo ob Ščavnici šemo konju podobno (Belo Ruso vodimo, Konjem srečo prosimo), Pjk. (Črt. 212.); — o pustu "ruso" kozje podobe od hiše do hiše jezdijo, C.
49. sātir, m. starogrško bajeslovno bitje, der Satyr, Cig.
50. scẹ̑la, adv. ganz, Mur.; Stik pravilnih zdaj in scela Nam baje nihče ne dela, Levst. (Zb. sp.).
51. sirēna, f. 1) bajeslovno bitje, das Meerfräulein, die Sirene, Cig., Jan.; — 2) = morska krava, die Seekuh (manatus), Erj. (Z.).
52. škọ̑pnik, m. 1) ein Bund Stroh, der Schaub; — 2) bajeslovno bitje, ki materam zanemarjene otroke jemlje, Poh.- Pjk. (Črt. 228.); ein nächtliches Gespenst, C.
53. šọ̑pnjak, m. neko bajeslovno bitje, Čb.- Valj. (Rad).
54. tǫ̑rka, f. bajeslovno žensko bitje, ki hodi po noči prest, če ni motvoz snet s kolovrata, C., M., Z.
55. ušíbati, -am, vb. impf. ad ušabniti (ušebniti); biegen, C.; hoditi kolena ušibaje (Kniebeugegang), Telov.
56. vẹ́doməc, -mca, m. 1) der Vielwisser, Jan., C.; ein erfahrener, gescheiter Mann, C.; — 2) der Wahrsager, C.; — der Wetterprophet, Gor.- M.; — 3) der Zauberer, der Hexenmeister, Mik., C.; — der Hexenkenner, C.; — 4) neko bajeslovno bitje, ki se v razne živali zna izpreminjati, Rib.- M.; vedomci se s treskilniki na razpotju bijejo, hodijo ljudi tlačit itd., Erj. (Torb. = Let. 1883, 335.); — = človek, ki se povampiri, volkodlak, vampir, Ljubljansko barje- Erj. (Torb.), LjZv.; — 5) das Irrlicht, M., LjZv. 1883, 565.
57. vẹ̑sna, f. 1) bajeslovno žensko bitje (vesne črčijo ali hreščijo, kadar po noči gredo, t. j. nekako govore): "hreščiš, kakor vesne", tako govore človeku, kateri ima hud kašelj, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Frühling, nk.; (po drugih slov. jezikih).
58. 1. víla, f. bajeslovno bitje (die Nymphe), Habd.- Mik., Cig., BlKr.- M., nk.
59. zmę̑ta, f. 1) die Verwirrung: nikder na svetu nema tolike zmete in take zmesi, kakršna je v slovanskem bajeslovju, Levst. ( LjZv.); ( nav. zmeda); — 2) die Verirrung, der Fehler, Gor.- DSv.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani