ag (6347)

1. 1. ága, f. = živ plot, SlGor.- C.; — iz nem. Hag.
2. 2. ȃga, m. der Aga, ( tur. = gospodar).
3. agāt, m. = ahat, Mur., Cig., Jan.; trdnjavski a., der Festungsachat, Erj. (Min.).
4. agāva, f. die Agave, Cig.; amerikanska a., die hundertjährige Agave (agave americana), Tuš. (R.).
5. agēnt, m. der Agent; — prim. opravnik.
6. ȃgnəc, -gnəca, m. = jagnje, ogr.- C., Mik.
7. ágnje, n. = jagnje, Jarn.
8. ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).
9. arhipēlag, m. = arhipel, Cig. (T.), Jes.
10. bága, f. der Tabakpfeifensaft, Št., Dol.; — prim. hs. baga, neka konjska bolezen (menda iz tur.) Dan.
11. bagatı̑n, m. eine kleine Münze; dva bagatina, zwei Scherflein, Dalm.; — iz it. bagattino, eine venetianische Kupfermünze.
12. bȃgəc, -gca, m., nam. bakec, Z., Dol.
13. bágər, -gra, m. = škrlat, Cig., Jan., Cig. (T.); — stsl.
14. bagláč, m. zudringlicher Bettler, SlGor.
15. bagláti, -ȃm, vb. impf. zudringlich bitten, betteln, Mur., Fr.- C., SlGor.; — za vse bagla, kakor ciganica, Glas.; — morda iz bav. fergeln, C.
16. baglȃvəc, -vca, m. zudringlicher Bettler, Mur.
17. bȃgrast, adj. purpurn, C.
18. bȃgrəc, -grca, m. die Purpurfarbe, Cig., Jan.; — rus.
19. bagrę̑n, adj. purpurn, purpurroth, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.; — stsl.
20. bagreníca, f. der Purpurmantel, Cig., Jan.; — stsl.
21. bagrenína, f. die Purpurröthe, Jan.
22. bagrę̑nka, f. die Purpurschnecke, Cig.; — rus.
23. bagrenokísəł, -sla, adj. purpursauer, -sli amonijak, das Murexid, Cig. (T.).
24. bagríti, -ím, vb. impf. purpurroth färben, Cig.; — rus. bagrítъ.
25. bagrı̑vəc, -vca, m. = bagrnik, Cig., Jan.
26. bȃgrnik, m. der Purpurfärber, Cig., Jan.; — stsl.
27. bagrordèč, -dę́ča, adj. purpurroth, Cig.
28. bȃguš, m. der in der Pfeife zurückbleibende, feuchte Tabak, kajk.- Valj. (Rad); — prim. baga.
29. besága, f., Cig., Mik. (Et.), pogl. bisaga.
30. bisága, f. der Quersack, Jan., Zv., Št.; tudi pl. bisage, Habd., BlKr.; — prim. lat. bisaccium, Mik. (Et.).
31. bisȃgar, -rja, m. kdor bisago nosi, nk.
32. blȃg, blága, adj. edel; blag mož, blaga duša, blago srce, blage vere biti, sich im guten Glauben befinden, DZ.; gütig: blaga mati; wohlthuend, blage sapice; beglückend, blagi mir.
33. blagȃjna, f. = blagajnica, DZ., nk.
34. blagȃjnica, f. die Schatzkammer, Cig., Jan.; die Casse, Jan., Levst. (Nauk), nk.; državna b., das Aerar, DZ.
35. blagȃjničən, -čna, adj. Cassen-, Jan., nk.
36. blagȃjnik, m. der Schatzmeister, Cig., Jan.; der Cassier, Jan., Levst. (Nauk), nk.
37. blagȃjniški, adj. Cassier-: b. posel, das Cassageschäft, nk.
38. blagȃjništvọ, n. das Cassieramt, nk.
39. blagár, -rja, m. 1) der Universalerbe, Jan., Ist.- C.; — 2) der Warenhändler, Cig.
40. blagaríca, f. = blagovnica, Jan., Z.
41. blagáriti, -ȃrim, vb. impf. mit Waren Handel treiben, Cig.
42. blȃgər, -gra, m., pogl. blagor.
43. blagínja, f. das Wohl, die Wohlfahrt, Levst. (Nauk), Jurč.; moliti za svojo in dobrotnikov svojih blaginjo, Zv.; na občo blaginjo, zum allgemeinen Besten, Levst. (Močv.).
44. blagọ̑, n. 1) das Gut (bonum): zdravje drago blago; das Gut = die Glücksgüter: imel je blaga in blaga, er hatte des Gutes die Fülle, Ravn.- Mik.; rodovinsko b., das Familiengut, Cig.; krivično b., unrecht Gut; — 2) das Vieh, Cig., Jan., Kras- Erj. (Torb.), Dol.; blágo, BlKr., jvzhŠt.; — strižno b., das Wollvieh, Jan.; — 3) die Ware; dobro, slabo b.; drobno b., kurze Ware, Cig., Jan., nk.; b. na pokaz, Warenproben, DZ.; vozno b., Frachtgut, Cig., Jan., nk.
45. blagočȗt, m. = blagočutje, Jan.
46. blagočȗtje, n. das Zartgefühl, Cig., Jan.
47. blagodȃr, m. der Segen: b. evropske omike, Glas.; Nisi zaklepal doma ti žlahtnega blagodarova, Preš.
48. blagodárən, -rna, adj. wohlthätig, segenbringend, Jan.
49. blagodȃt, f. die Wohlthat, der Segen, Jan., C., Zv., Zora; kako blagodat nakloniti komu, LjZv.; — die Gnade, Jan., Vrt.
50. blagodȃtən, -tna, adj. segensreich: blagodatna žetva, C.
51. blagodẹ̑jəc, -jca, m. der Wohlthäter, Bes.
52. blagodẹ́jən, -jna, adj. wohlthuend, wohlthätig, C.; za blagodejne namene kaj dati, nk.
53. blagodẹ̑jnik, m. der Wohlthäter: kri in blago darovati svojemu blagodejniku, Zv.
54. blagodišèč, -ę́ča, adj. wohlriechend, Jan., nk.
55. blagodúšən, -šna, adj. edelmüthig, Cig., Jan., nk.
56. blagodȗšje, n. der Edelsinn, der Edelmuth, Jan., Cig. (T.), nk.
57. blagodúšnost, f. die Edelmüthigkeit, der Edelmuth, Cig., Jan., nk.
58. blagoglásən, -sna, adj. wohlklingend, wohllautend, euphonisch, Cig. (T.), nk.; — rus.
59. blagoglȃsje, n. der Wohlklang, der Wohllaut, die Euphonie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
60. blagoglásnost, f. der Wohllaut, nk.
61. blagohlę́pnost, f. die Habsucht, kajk.- Valj. (Rad).
62. blagohǫ́tən, -tna, adj. wohlwollend, wohlgeneigt, nk.
63. blagohǫ́tnost, f. das Wohlwollen, die Wohlgeneigtheit, nk.
64. blagohràm, -hráma, m. das Lagerhaus, DŽ.
65. blagomẹ̑rje, n. die Eurythmie, Cig. (T.).
66. blagomílost, f. die Gnade, C.
67. blagonarávən, -vna, adj. = blagonraven, Cig. (T.).
68. blagoníca, f., Jan., Cig., pogl. blagovnica.
69. blagonǫ́sən, -sna, adj. segen-, heilbringend, Jan., nk.
70. blagonrávən, -vna, adj. wohlgesittet, Mur., Cig. (T.), Levst. (Nauk), Erj. (Som.); — stsl. in rus.
71. blagonrȃvje, n. die Sittsamkeit, C., Levst. (Nauk).
72. blagoplǫ́dən, -dna, adj. gute Früchte tragend, vortheilhaft, C., Zora.
73. blagopoklonstvo, n. das Homagium, die Huldigung, Cig. (T.).
74. blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.
75. blagorazȗmje, n. das Verständnis, Cig. (T.); po pravičnem blagorazumju, nach billigem Ermessen, DZ.
76. blagorazúmnost, f. die Verständigkeit, die Klugheit, Cig. (T.).
77. blagorcì, m. pl. blagorcè deliti = blagore deliti, Dol.- Levst. (Sl. Spr.).
78. blȃgọrčən, -čna, adj. behäbig, Jan.
79. blagorǫ́dən, -dna, adj. wohlgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.
80. blagorǫ̑dje, n. Vaše blagorodje! Euer Wohlgeboren! Cig., nk.
81. blagorǫ̑dnik, m. der Adelige, pl. blagorodniki, der Adel, Cig. (T.).
82. blagorǫ́dnost, f. die edle Herkunft, Mur., Jan.
83. blagọrováti, -ȗjem, vb. impf. glücklich, selig preisen, segnen, Levst. (Sl. Spr.); ("blogerovati") Guts., blagrovati, Mur., V.-Cig., Jan., Dol.
84. blagọrovȃvəc, -vca, m. der Seligpreiser, Mur.
85. blagoslávljanje, n. das Segnen, das Einweihen, Cig., Jan., nk.
86. blagoslávljati, -am, vb. impf. ad blagosloviti; segnen, weihen, einweihen, Cig., Jan., ogr. in kajk.- Valj. (Rad), nk.
87. blagoslòv, -slǫ́va, m. der Segen, Mur., Cig., Jan., nk.; — očetov blagoslov, Ravn.; cerkveni b., maša z dvema blagoslovoma, nk.
88. blagoslǫ̑vəc, -vca, m. der Segensprecher, Cig.
89. blagoslǫ́vən, -vna, adj. 1) Weihe-: blagoslovna voda, das Weihwasser, Cig.; blagoslovne podobe, Weihebilder, Vrt.; — 2) segensreich, glücklich, C.
90. blagoslovílọ, n. 1) die Weihe, die Segnung, C.; — 2) pl. blagoslovila, die Sacramentalien, nk.
91. blagoslovı̑telj, m. der Segnende, C.
92. blagoslovíti, -ím, vb. pf. segnen, weihen, einweihen, Mur., Cig., Jan., nk.
93. blagoslovljénəc, -nca, m. der Gesegnete, der Geweihte, Mur.
94. blagoslovljénje, n. die Weihe, die Einsegnung, Cig., Jan., nk.; blagoslovljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
95. blagoslovnína, f. kar se za blagoslovljenje daje, Cig.
96. blagosŕčən, -čna, adj. edelherzig, Cig., Jan., nk.; gutmüthig, Cig., Jan., gemüthlich, Cig. (T.).
97. blagosȓčje, n. = blagosrčnost, Jan.
98. blagosŕčnost, f. die Edelherzigkeit, der Edelmuth, Cig., Jan.; — die Gutmüthigkeit, Cig., Jan.; die Gemüthlichkeit, Cig. (T.).
99. blagọ̑st, f. 1) edle Güte, Mur., Cig., Jan.; die Gutmüthigkeit, Cig. (T.); — 2) die Glückseligkeit, das Glück, Mur., Jan.; po tebi, o gospod, vsa pride blagost, Ravn.; v Boga svojo blagost staviti, in Gott sein Heil suchen, Ravn.; za domovine slavo in blagost, Slom.; In vi ste vedno blagost uživali, Levst. (Zb. sp.); blagost vam bodi! Gor.
100. blagostȃnje, n., Cig., Jan., pogl. blaginja, blagovitost.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani