Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

aa (401-500)

ogǫ́rič, m. dem. 1. ogor; ein kleiner Aalfisch, C.
ogǫ́rjast, adj. aalartig, Jan., (ogurast) Cig.
ogornják, m. der Aalteich, Cig.
ogovoríti, -ím, vb. pf. 1) anreden, ansprechen, haranguieren; Jezus ju ogovori: kaj bi rada? Ravn.; — 2) verleumden, verunglimpfen, Mur., Cig.
oklę́kniti, -nem, vb. pf. umfallen (von Saaten), C.
oklícati, -klı̑čem, vb. pf. ausrufen, verlautbaren, verkündigen; za zapravljivca o., öffentlich für einen Verschwender erklären, Cig.; — (ein künftiges Ehepaar) aufbieten; bila sta oklicana prvikrat.
oklicávanje, n. das Verkündigen; — das Aufbieten (eines künftigen Ehepaares).
okliceváti, -cȗjem, vb. impf. ad oklicati; verkündigen; birič nekaj oklicuje pred cerkvijo; — (ein Hochzeitspaar) aufbieten.
okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očı̑, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. ( Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.- Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [ Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel ( zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
okōlbati, -am, vb. pf. abscheren, stutzen (Haare, Äste), C.; — prim. kolba.
okosmatẹ́ti, -ím, vb. pf. rauh, behaart werden, Jan.
okŕšiti se, -kȓšim se, vb. pf. die Haare oder Federn emporsträuben, Z.
olasáti, -ȃm, vb. pf. bei den Haaren nehmen und gehörig abbeuteln.
olásiti se, -im se, vb. pf. Haare bekommen, Cig.
olẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten, Mur., Cig., Jan.; das Haar verlieren, M.; (volkodlak) olevi se, rekše, dlaka mu odpade, LjZv.
omúzati, -am, vb. pf. (die Rinde, die Haut, die Haare die Blätter, den Koth u. dgl.) abstreifen, vzhŠt.- C., Z.; o. se, Haare, Federn, Laub verlieren, Z.; — o. koga za uho, jemandem eine Ohrfeige geben, Cig.; o. koga, jemanden abstreichen, abprügeln, Bes.
oplésti, -plétem, vb. pf. 1) mit geflochtener Arbeit einfassen, um-, beflechten; breg o., das Ufer bekrippen, Cig.; s protjem opleten hlev, Jurč.; — das Haar flechten, frisieren; o. se, sich die Haare flechten; nisem se še oplela; um-, beschnüren, umwinden, Cig.; umkränzen, schmücken: o. kip, kapelico, jvzhŠt.; opleten ženin, opletena sneha, Danj. (Posv. p.); — opletene besede, eine geschmückte Rede, C.; — 2) herumstricken, umstricken, Cig.; — 3) o. koga, jemandem einen Hieb ( z. B. mit einer Peitsche) geben, M.; — o. malho na ramo, den Bettelsack auf die Schulter schwingen, Jurč.; — 4) prellen, Cig., M.
oplẹ̑tał, f. das Haarband, das Flechtenband, Jan.; sedem kit splesti z eno opletaljo, Dalm.
oplẹ́tałnica, f. das Haar- oder Zopfband der Frauenzimmer, Polj.
oplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad oplesti; 1) umflechten, beflechten; — o. deklico, dem Mädchen die Haare flechten; o. se, sich die Haare flechten, sich frisieren; — umwinden: s trakom, z vrvco o., umschnüren, Cig.; — o. se okolo česa, sich um etwas schlingen oder winden, Cig., Jan.; — umkränzen, schmücken: cerkev o., jvzhŠt.; — 2) o. koga, jemandem ( z. B. mit einer Peitsche) Schmisse geben, Cig.; krava z repom opleta, die Kuh schlägt mit dem Schweife herum, Gor.; dekle hitro hodi in s kiklo opleta, (wirft das Kleid im Gehen hin und her), Dol.; kite ji okolo vratu opletajo, die Flechten schlängeln sich um ihren Hals, Jurč.; pludern: hlače so mu nizko opletale, Levst. (Zb. sp.); — 3) wanken, wackeln, Jan.; = o. se, Cig.; noge so se mu že opletale, Jurč.; — 4) o. se, vergolten werden, sich rächen: čuvajo naj se, da se jim to postopanje ne bode opletalo, SlN.
oplę̑tək, -tka, m. 1) das Haarband, Jan.; der Haarschmuck, Z.; die Coiffure, SlN.; tudi pl. opletki, der Haarschmuck, C.; — 2) die Umkränzung, der Schmuck: opletki po cerkvi, C.
opletẹ̑la, f. der Haarzopf, Meg.- Mik.
opołzlák, m. breitköpfiger Aal (muraena latirostris), Frey. (F.).
oprẹ́čati, -am, vb. pf. o. lase, die Haare abtheilen, Cig.; — prim. prečka.
opuhlína, f. der Ausschlag, C.; ( nam. opəhlína?).
ostrgláča, f. der Knorrenstock, C.; — die Spreizstange, M.; — ( nam. ostrogljača? prim. ostrogača).
ostríči, -strížem, vb. pf. 1) mit der Schere beschneiden, scheren; o. lase, brado, ovco o.; o. koga, jemandem die Haare schneiden; o. se dati, sich die Haare schneiden lassen; o. sukno, ein Tuch abkanten, Cig.; — 2) o. se = osuti se (o grozdju), abfallen ("ausreißen"), Št.- C.
ostrı̑žək, -žka, m. 1) etwas mit der Schere Abgeschnittenes; ostrižki, das Scherhaar, Papierabschnitzel u. dgl., Cig.; — 2) ein kahl Geschorener, Štrek.
ošíšati, -am, vb. pf. die Haare kurz abschneiden, Cig.
oškǫ̑mpati, -am, vb. pf. glatt abscheren, Gor.- Z.; (oškombati) C., Nov.; ( prim. škompa = škopa?).
ōtrípən, -pna, adj. Zitter-: otrı̑pna jegulja, der Zitteraal (gymnotus electricus), Cig.; otripni som, der Zitterfisch (silurus electricus), Cig.
ovı̑tək, -tka, m. das Herumgewickelte, der Umschlag, die Hülle, Cig., Jan., C., nk.; die Verpackung, Jan. (H.); — o. (las), ein Haarwickel, Jan. (H.).
óvnov, adj. Widder-, Cig., Jan.; ovnova glava, der Aaskopf (in der Baukunst), Cig.
ozávati, -am, vb. impf. ad ozvati; = oklicevati, verkünden, (als Ehepaar) aufbieten, ogr.- C.
ozimína, f. die Herbstsaat, das Wintergetreide.
ozı̑mka, f. 1) krava, ki črez zimo ostane jalova, Cig., Mik., Gor., Tolm.; — 2) die Winterbirne, die Spätbirne, Cig., Jan., Lašče, Tolm.- Erj. (Torb.); — der Winterapfel, Cig.; — ozimke, das Winterobst, Cig.; — = ozimina, die Wintersaat, Cig.; — 3) = zimica, das Fieber, C.
ozváti, -zóvem, vb. pf. verkünden, ausrufen, M.; o. za kralja, Z.; als Ehepaar aufbieten: ozvali so ga že trikrat, BlKr.
pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
pádən, -dna, adj. 1) Falls-: pȃdna mer, die Fallsrichtung, die verticale Richtung, Žnid.; — 2) ausfallend: padna dlaka, das bei der Mauße herabfallende Haar, das Maußehaar, V.-Cig.
pàogǫ́r, -rja, m. der Aalmolch (amphiuma), Erj. (Z.).
2. pár, m. das Paar; par konj, dva para volov; vol nima para; v par iti s kom ( n. pr. v procesiji), paarweise gehen; — mož, da mu ga ni para, ein Mann, der seinesgleichen sucht; v tem nima para, hierin ist niemand mit ihm zu vergleichen.
2. párən, -rna, adj. ein Paar bildend: ta dva konja sta zelo parna (bilden ein gutes Paar), Ig (Dol.); — was sich leicht gattet, gattlich, Cig.
2. páriti, -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Zatičina ( Dol.)- Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.
2. parjénje, n. die Paarung.
pároma, adv. paarweise, Cig.
pẹ́nenica, f. der Schaumlöffel, die Schaumkelle, V.-Cig., Jan., Hip.- C., Met., Erj. (Torb.), Gor.; ( nam. penənica?).
pẹ̑nezən, -zna, adj. 1) Münz-, Geld-, Mur., Cig.; penezno edinstvo, die Münzeinheit (zwischen zwei Staaten), Cig. (T.); — 2) geldreich, Jan. (H.).
pə̀sca, f. 1) die Rattenfalle, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — = podpesica, GBrda; — 2) der Stiefelknecht, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (morda nam. pę̑sica?).
písa, f. der Streifen, Cig.; zelene pise, Cv.; bes. der Aalstreifen am Rücken eines Pferdes, Cig.; — die Maser, Cig.
pı̑ščanəc, -nca, m. das Küchlein; nav. pl. piščanci, junge Hühner; dvoje piščancev, ein Paar junge Hühner; (piščánci, Gor.).
plȃst, -ı̑, f. 1) die Schichte, Jarn., Met.- Cig., Jan., Erj. (Som., Min.), nk., Gor., Ig (Dol.); zračne plasti, Luftschichten, Cig. (T.); — 2) der Heuschwaden, vzhŠt.; — 3) der Grünsaatenschimmel unter dem Schnee, vzhŠt.; — 4) = oplaz, das Pflughaupt, BlKr.; — 5) p. sena = kup sena: več plasti eno vrh druge zvežejo v breme, Gornja Savinska dol.; — = kolikor se z eno roko zagrabi, ein Büschel: p. sena, volne, Tolm.- Štrek. (Let.).
plastenẹ́ti, -ím, vb. impf. schimmeln, faulen, modern (von Gras oder von Saaten, z. B. unter der Schneedecke), vzhŠt.
plavolàs, -lása, adj. blondhaarig, nk.
plavolȃsəc, -sca, m. der Blondhaarige, nk.
plesȃłnica, f. der Tanzsaal, Cig., Jan.; der Tanzboden, C.
plę́sanka, f. der Tanzplatz, Mik.; — der Tanzsaal, Mur.
2. plešína, f. die Race, die Gattung, C.; kakove je plešine živina? kajk., Valj. (Rad); — prim. 2. pleh.
plẹšivẹ́ti, -ím, vb. impf. Haare verlieren, eine Glatze bekommen, Cig., Jan., C.
plȇtčič, m. dem. pletek; das Haarflechtenband, Z.
pletę́nəc, -nca, m. = pletenica; das Geflecht, Z.; — das Handkörbchen, Rez.- C.; — od leskovih viter pleten koš, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — der Haarzopf, Jan. (H.); — eine Art Kuchen, C.; — das Wachsstöckchen, Z.
pleteníca, f. etwas Geflochtenes: ein geflochtener Korb; — der Wagenkorb, vzhŠt.- C.; — der Maulkorb (aus Ruthen geflochten), Štrek., Kras; — die Haarflechte, Mur.- Cig., Jan.; — = pleten bič, eine geflochtene Peitsche, Kamnik ( Gor.)- Erj. (Torb.); — ein aus Stroh geflochtenes Band, Cig.; — p. luka, eine Flechte (ein Kranz) Zwiebeln, C.; — ein aus Teig geflochtener Strietzel, Mur., Danj.- C.; — eine geflochtene Umzäunung, Cig.; — = lesa, die geflochtene Darre, C.; — eine geflochtene Matte, C.; — der Teppich, M., UčT., Zilj.- Jarn. (Rok.); — z volne pletena jopa, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
plibȃd, f. coll. kleine Thierchen, Valj. (Rad); kaka plibad je to? je li črv ali kaj drugega? Mik.; — Infusionsthierchen, Cig.; — menda nam. plivad (?); prim. hs. plivati, schwimmen.
pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
počésati, -čę́šem, vb. pf. kämmen; p. dekletce; p. se, sich die Haare kämmen, sich frisieren; — abstriegeln, Cig.; — p. koga, jemandem einen Hieb versetzen ( fig.), Cig.; abkanzeln, nk.
podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc- Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.- Valj. (Rad).
podhȗjka, f. = legen, Pohl., Cig., Erj. (Ž.); — (izpačena beseda nam. podojka? prim. češ.- rus. kozodoj [caprimulgus europaeus], C.).
pódlanka, f. spodnja, mečja in manjša dlaka na živalski koži, das Grundhaar, (morda nam. "podvlanka, podvolnka"), Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som.).
podojíti, -ím, vb. pf. 1) ein wenig säugen, ein wenig die Brust reichen: p. otroka; Lepo sinka mi podoji, Npes.-K.; — 2) das Melken vollenden, Mur., Št.; ali si že podojila? Št.; kravo (krave) p., Št.
podrǫ̑čje, n. der Wirkungskreis, das Ressort, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; državno p., das Staatsgebiet, Cig. (T.); p. katerega jezika, ein Sprachgebiet, Cig. (T.).
podržáviti, -ȃvim, vb. pf. verstaatlichen, nk.
podržavljániti, -ȃnim, vb. pf. zum Staatsbürger machen, Cig.
podržávljenje, n. die Verstaatlichung, nk.; p. železnic, DZ.
podstríči, -strížem, vb. pf. unten mit der Schere beschneiden; lase si dati p., sich die Haare stutzen lassen.
podsúti, * -spèm, (-sújem), vb. pf. 1) darunter schütten, Cig.; — p. se, darunten einstürzen: zemlja se pod kom podsuje, Cig.; — 2) in Schutt begraben, verstürzen, Cig.; Kdo nek' me globoko Podsuto pozna? Vod. (Pes.).
podvọ̑jən, -jna, adj. gepaart, C.; zu zweien vorhanden: množino rabimo tudi za podvojne telesne ude, Cv.; — podvojna sol, das Doppelsalz, podvojna kislina, gepaarte Säure ( chem.), Cig. (T.).
podvọ̑jič, m. die Kette für das Vorspannpaar, Gor.
pogodníca, f. der weibliche vertragschließende Theil, Cig.; država p., der vertragschließende Staat, DZ.
pǫ́kalica, f. 1) die Knallbüchse, Cig., Valj. (Rad); ( bes. aus Holunder), C., Notr.- Levst. (Rok.); — 2) die Knallpeitsche, M.; — 3) poljska p., der Saat-Schnellkäfer (elater segetum), Erj. (Ž.); — 4) das blasenkelchige Leimkraut (silene inflata), Z., na Otlici- Erj. (Torb.); — tudi: der Stechapfel (datura stramonium), Josch.
2. pokápati, -kȃpam, -pljem, vb. pf. 1) nach und nach abtröpfeln o. herabfallen; zadnje kapljice so pokapale iz posode; hruške so z drevesa pokapale, BlKr., jvzhŠt.; lasje so mu pokapali, die Haare sind ihm ausgefallen, BlKr., Kras- Erj. (Torb.); — 2) betropfen, Z.; z voskom pokapan, Cig.
pokę̑čkati, -am, vb. pf. ein wenig bei den Haaren nehmen, C., jvzhŠt.
pokoríti, -ím, vb. impf. 1) jemanden büßen machen, strafen, bändigen, unterwerfen, zu Paaren treiben; bolezen ga bo pokorila, C.; p. poželenje, meso, Cig.; p. hudodelca, Cig.; p. prestopke (ahnden), Levst. (Nauk), DZ.; občina pokori krčmarje, kadar črez uro točijo, Levst. (Nauk); — p. se, Buße thun, büßen: p. se za grehe svoje; (p. se česa, grehov, Mur., Cig.); — p. se komu ali čemu, sich unterwerfen, sich fügen, Folge leisten, Cig., Jan., Zora; — 2) p. grehe svoje = p. se za grehe svoje, Krelj.
pokrúkniti, -krȗknem, vb. pf. sich niederbücken, niederhocken, C., M., Z.; Vojak mi pokrukne, nekaj zaspi, Npes.-Vraz; — fallen (von Saaten), C.
polasáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig bei den Haaren nehmen.
poléžati, -ím, vb. pf. 1) ein wenig liegen, noch ein wenig liegen bleiben: malo še p.; — 2) durch Liegen niederdrücken, Cig.; travo p., Z.; žito smo pomendrali in poležali, Jurč.; poležano žito, Polj.; p. obleko, die Kleidung durch Liegen zerknüllen, Polj.; — otroka p., das Kind im Liegen erdrücken, Z., Kr.; — durch Liegen absondern: konj si je dlako poležal, das Pferd hat sich das Haar abgelegen, Cig.
pòliš, adv. = liš, unpaarig, Ip., Rihenberk- Erj. (Torb.).
pȏłt, -ı̑, f. 1) die Haut am lebendigen Leibe; do pȏłti moker, bis auf die Haut nass, Mur., Cig.; pri polti prijeti koga, hart am nackten Körper angreifen, Gor.; do polti koga ostriči, die Haare glatt abscheren, Polj.; gladka polt, Polj.; — kurja p., die Gänsehaut ( fig.); — die Hautfarbe: tele ima črno p., die Haut des Kalbes (unter den Haaren) ist schwarz, C., Rib.- Met.; bela p., weißer Teint, Cig., Jan.; — die Carnation, Cig. (T.); — pri polti odsekati ali odrezati kaj, etwas an der Wurzel abhacken oder abschneiden, M., C., Gor.; travo pri polti odkositi, Polj.; — do polti ali pri polti prah odgrebati, den Staub ganz scharf abziehen, Levst. (Cest.); — 2) der Boden eines geblümten Zeuges, Cig.; — 3) die Sinnlichkeit, Jarn.; — (polt m. = spol: moškega polta, Krelj).
połzẹ́ti, -ím, vb. impf. rutschen, gleiten, Cig., C.; — polhi, ki bodo po tvoji golti polzeli, Jurč.; polzi, es gleitet, es ist schlüpfrig, Cig., Rez.- Baud.; polzeč, schlüpfrig, Meg.; staviti se na polzeče, Dalm.; polzeče ribe, Krelj; — (nogam se polzi, Dict.); — lasje polzijo, die Haare fallen aus, C.; — schleichen, C.; kriechen: črvi polze, kajk.- Valj. (Rad).
pomẹ́niti, -im, I. vb. impf. 1) bedeuten; kaj pomeni ta beseda? kaj to pomeni? was will das heißen? to pomeni dež, dolgo zimo, das bedeutet Regen, einen langen Winter; — 2) andeuten: kaj on s temi besedami pomeni? Krelj; kaj s tem pomeniš? Dalm.; pomenjen, vorgebildet, Trub.; — p. na kaj, auf etwas hindeuten, Krelj; — II. vb. pf. 1) vermeinen, Svet. (Rok.); p. komu kaj, C.; — 2) p. se, sich besprechen, sich verabreden; p. se s kom, med seboj.
pomočník, m. der Helfer; der Gehilfe, der Hilfsarbeiter, der Mitarbeiter; duhovni p., der Cooperator; kupčijski ali trgovski p., der Handelscommis; krmarjev p., der Steuermannsmaat, pristrojni p., der Maschinenmaat, DZ.
popásti, -pádem, vb. pf. hastig erfassen, packen; p. kaj, za kaj, koga za kaj; p. orožje, za orožje; p. konja za brzdo, dem Pferde in die Zügel fallen; — erschnappen, Jan.; — besedo p., ein Wort auffangen, Cig., C.; — anfallen; pes je popadel otroka; — angreifen; sovražnika p.; p. se, sich gegenseitig angreifen, sich in die Haare fahren; — befallen, ergreifen (von Zuständen); mrzlica, jeza ga je popadla; — p. se koga, sich an jemanden klammern: trdno se Kristusa p., Krelj; — ogenj se teles popade, das Feuer ergreift die Leiber, Guts. (Res.).
popúliti, -im, vb. pf. nacheinander o. allmählich ausreißen, ausraufen; ptiču perje p.; lase si p., sich die Haare ausraufen; vso travo p.
porǫ́čanje, n. 1) das Auftragen, C.; — 2) das Berichten, das Referieren, die Berichterstattung, nk.; — 3) das Trauen, das Einsegnen eines Brautpaares.
porǫ́čati, -am, vb. impf. ad poročiti; 1) anvertrauen, empfehlen, befehlen, M.; p. svojega duha v božje roke, Trub.; — 2) Aufträge geben, auftragen, Mur.; — sagen lassen, entbieten, Jan.; berichten, referieren, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) trauen, ein Brautpaar einsegnen.
poročíti, -ím, vb. pf. 1) anvertrauen, anheimstellen, empfehlen, Alas., Jan., M., C.; cerkovne službe komu p., Trub.; kje je čreda, katera je bila tebi poročena? Dalm.; s tem bodite Bogu poročeni! Dalm.; hinavce božji sodbi p., Dalm.; poroči nas svojemu sinovi! Kast.; bodi Bogu poročeno! C.; — p. komu kaj v oporoki, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; — 2) mündlich auftragen, Mik.; befehlen, Meg., Mur.; vse, kar si mi poročil, hočem storiti, Dalm.; je li to od mojega Gospoda poročeno? Dalm.; — Nachricht geben, berichten, Dol.- Levst. (Zb. sp.); Snoč' sem ljubici poročil, Da bom drevi slovo jemal, Npes.-K.; Al' zdrav je, kar se ločil, Ni pisal ne poročil, Preš.; — den Bericht erstatten, rapportieren, Mur., Cig., nk.; o vsacem četrtletju p. okrajnemu oblastvu, Levst. (Nauk); — 3) trauen (ein Brautpaar); — p. se, sich trauen lassen, sich verheiraten; p. se z bogato nevesto; — 4) p. katero, sich ein Weib antrauen lassen, heiraten, Kr.; jaz sem ženo poročil, ich habe ein Weib genommen, Krelj; odločeno ženo p., ein geschiedenes Weib heiraten, Trub., Kast.
posẹ̑ja, f. 1) die Ansaat, C.; — 2) pl. posẹ́je, die Kleien, Habd.- Mik., Vas Krn- Erj. (Torb.), Navr. (Let.), Valj. (Rad); pósẹje, BlKr.- Let.
posẹjȃnje, n. die Ansaat, Cig., Jap.- C.
posẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) die Aussaat bestellen: ali ste že posejali? — 2) aussäen, anbauen; 10 vaganov pšenice p., Cig.; — posejana ruda, angeflogenes Erz, Cig.; — 3) = obsejati, besäen, Cig., Gor.
posẹ̑təv, -tve, f. die Ansaat, Mur., Cig., Vrtov. (Km. k.); njiva za tri mernike posetve, Gor.
posẹ̀v, -sẹ́va, m. 1) = posetev, Cig.; žito za p., das Saatgetreide, DZ.; ( fig.) še slabi narodni p., Zv.; — 2) die Nachsaat, C.
posẹ́vanje, n. das Nachsäen, die Nachsaat, C.

1 101 201 301 401 501 601 701

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA