Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

aa (301-400)

  1. mę̑roma, adv. beiläufig, Cig.; kolika meroma je palica? Lašče- Levst. (Zb. sp.); tu m., beiläufig hier, Rib.- M.; tukaj-le meroma bi pa moral že biti, Str.; kako globoko m. leži pola blata? Levst. (Močv.); m. devet pedi visok, Z.
  2. mesọ̑, n. das Fleisch; kjer meso, tam psi = wo Aas ist, dort sammeln sich Raben, Cig.; skrito m., der Lendenbraten, V.-Cig., C.; hudo meso, wildes Fleisch, der Polyp, Cig., Dol.
  3. 3. mę́sti, mę́tem, vb. impf. 1) rühren; kadar se mleko mete, se iz njega maslo dela, Dalm.; S čim ste ga ( namr. mleko) meli? Npes. ( BlKr.)- Let.; méteno mleko, die Buttermilch, Cig., Dol.; — 2) verwirren: m. se, sich verwirren, sich filzen (vom Haar), Jan.; — nav. praes. mę́dem.
  4. mẹ́šati, -am, vb. impf. 1) mischen; svojo pijačo s solzami m., Trav.; — durcheinander rühren; žgance m., den Sterz mischen; malto (mort) m., den Mörtel mischen; — verwirren, eine Verwirrung anrichten; kaj tu mešaš? — 2) m. se v kaj, sich in etwas mischen; — 3) pamet se mu meša, meša se mu, er ist irrsinnig; ali se ti meša? bist du von Sinnen?
  5. mẹšı̑čar, -rja, m. die Haarbalgmilbe, Jan. (H.).
  6. mẹšı̑čək, * -čka, m. dem. mešič; 1) das Bälglein, M.; — lasni m., der Haarbalg, Erj. (Som.); — kleiner Schlauch, Mur.; mezgovni m., der Lymphschlauch, Erj. (Som.); solzni m., der Thränensack, Cig.; — das Beutelchen, Jan.; — 2) die Insectenpuppe, Cig., Jan.; — 3) klični m., das Steinbläschen, Tuš. (B.).
  7. mę̑zrati, -am, vb. impf. = mezdriti: kože m., die Felle ausfleischen, aasen, Cig., C.
  8. məžę̑vnica, f. das Flugloch am Bienenstock, Jan., Glas.; (mežȃłnica?).
  9. migetȃłka, f. die Flimmerzelle, das Flimmerhaar, Erj. (Som.).
  10. miljȃva, f. = žerjavica (morda: muljava?), Drežnica- Erj. (Torb.).
  11. mísanje, n. das Haaren, Mur., Jan.
  12. mísiti se, mı̑sim se, vb. impf. sich mausen, Mur., Št.- Erj. (Torb.); sich haaren (o živini), SlGor.; — = osipati se: grozdje te trte se rado misi, Erj. (Torb.); drevo se misi, der Baum verliert das Laub, C.
  13. mižı̑vnica, f. luknja na čebelnem košu, C.; ( nam. mižalnica?).
  14. mladę́nič, m. 1) der Jüngling; — star m., ein alter Junggesell, ein Hagestolz, Jan. (H.); — 2) pl. mladeniči, das Brautpaar, BlKr.; — 3) das Junge: za svoje mladeniče skrbeti, Krelj; — 4) der Neumond, ogr.- C.
  15. mladìč, -íča, m. 1) das Junge von einem Thiere; Abel mu prvega mladiča od svoje črede daruje, Ravn.; pos. mladiči, die junge Vogelbrut; orlovi mladiči, Ravn.; — 2) junger Bienenstock, Jarn., Mur., Cig., Jan., C., Met.; — 3) der Junge, junger Bursche, Cig., Jan., C.; — 4) mladiči, das Brautpaar, Dol.- Cig., Jan.; — tudi: mlȃdič, Valj. (Rad).
  16. mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
  17. 2. mǫ́da, f. 1) = modo, (móda?) Jarn.- Kres (III. 476.); pl. mode, Jarn., Mik.; — 2) mode, die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.); eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
  18. mǫ̑koščica, f. neka hruška, Valj. (Rad); (mokovščica?).
  19. mǫ̑lba, f. die Bitte, C., Mik., ogr.- Valj. (Rad); pos. die Abbitte: v molbo priti, Abbitte leisten, C.; — das Gebet, Cig., ogr.- C.; (mǫ̑łba?).
  20. molı̑tvənica, f. das Bethaus, Cig., Jan., ogr.- C., Vrt.; — der Betsaal, das Oratorium, ZgD.; samostanska m., Cv.
  21. molı̑tvica, f. dem. molitva = molitevca; kozja molitvica: če kdo komu dva klina med prste dene in ga stiska, da kriči kakor koza, uči ga kozjo molitvico, Notr.- Levst. (Rok.); kozje molitvice koga učiti, jemanden zu Paaren treiben, ihn mores lehren.
  22. mòlj, mólja, m. die Motte: obleko so molji snedli; krivično blago pod streho in pa molj v zrnju, Slom.- Jan. (Slovn.); moljev je več vrst: jabolčni m., der Apfel-Wickler, die Apfel- oder Birnmotte (carpocapsa pomonana), krznarski m., die Pelzmotte o. Haarschabe (tinea pelionella), močnati m., die Mehlspeismotte (tinea lacteella), pohištveni m., die Möbelmotte (tinea biseliella), suknjarski m., die Kleidermotte oder Kleiderschabe (tinea spretella), žitni m., die Kornmotte, die Kornschabe, auch weißer Kornwurm (tinea granella), Erj. (Ž.).
  23. móški, adj. 1) Manns-, Männer-, männlich; m. spol; moška obleka; moška leta, das Mannesalter; — mannhaft, moško se vesti; moško se braniti; — stolz: moško se držati; ali je žena tako moška? Zv.; — = kmetski: to je moško ne graščinsko, Rib.- Svet. (Rok.); — 2) moški, eine Person männlichen Geschlechtes, die Mannsperson; nobenega moškega ni bilo v družbi; dve ženski in pet moških; tudi: moškì.
  24. mrcetína, f. das Aas, C.
  25. mrcína, f. 1) das Aas, Cig., Jan., M., C., Polj., SlGor., BlKr.; — 2) velika žival ( zaničlj.), BlKr., SKr.; — 3) psovka ( pos. lenemu človeku), Mur., Dol., SlGor., jvzhŠt.; ti pa si, pasja mrcina, oderuh, Jurč.
  26. mrcinojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig.
  27. 1. mŕha, f. das Aas; pasja, mačja m., C.; orli čutijo mrho, Jsvkr.
  28. mȓhar, -rja, m. 1) der Aasfresser, Cig., SlN.; topi mrhar (o jastrebu), Erj. (Izb. sp.); — = medved, Frey. (F.); — der Aasgeier (neophron percnopterus), Cig., Jan., Erj. (Z.); — die Aasfliege, Jarn., C.; — 2) der Abdecker, der Schinder, Cig., Jan.
  29. mȓharica, f. die Aasfresserin, Cig.; — die Aasfliege, Z.
  30. mrhobȓbəc, -bca, m. der Aaskäfer, Cig.
  31. mrhojẹ̀d, -jẹ́da, adj. aasfressend, Cig.; mrhojedi jastreb, Erj. (Izb. sp.).
  32. mrhojẹ̑dəc, -dca, m. der Aasfresser, Jan.
  33. mrhojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig., Jan.; mrhojẹ̑dna ptica, der Aasvogel, Cig.; mrhojedna muha, die Aasfliege, Jan.
  34. mrhojẹ́dina, f. der Aasfraß (als Lockmittel ausgesetzt), Z.
  35. mrhojẹ̑dnica, f. die Aasfliege, Jan.
  36. mrhóta, f. das Aas, C.
  37. mrhovína, f. das Aas; das Aasfleisch; mrhovino žreti.
  38. mrhovı̑nəc, -nca, m. der Aasgeier, C.
  39. mrhovíšče, n. der Aasplatz, DZ.; der Schindanger, Jan.
  40. mrhožéljən, -ljna, adj. aasgierig, Cig.
  41. mrhožŕtən, -tna, adj. aasfressend, Cig., Jan.
  42. mrhožŕtnost, f. die Aasgierde, Cig.
  43. mrlȃd, f. das Aas, Cig., M., ogr.- C.
  44. mrlȃdina, f. das Aas, M., Z.
  45. mrlę̑tina, f. das Aas, Mur.
  46. mrlína, f. das Aas, Cig., Jan., M., ogr.- Valj. (Rad), Zora.
  47. mrlı̑njak, m. die Aasfliege, C.; — der Aaskäfer, C.
  48. mrljȃd, f. = mrlad, das Aas, C.
  49. mršę̑tina, f. das Aas, C.; — slaba govedina, C., Z.
  50. mŕšina, f. das Aas, Mur., Polj.; — (psovka), = mrha, Polj.
  51. 1. mȓšji, adj. Aas-, Mur.; aashaft, aasig, Mur., Cig., Jan.
  52. mȓšnat, adj. 1) aashaft, Cig.; — 2) struppig.
  53. mȓšnik, m. 1) der Aasgeier, C., Svet. (Rok.); — = kokošar, skobec, Gor.; — 2) der Aaskäfer, Jan.
  54. mrtváčina, f. das Aas, Cig., Štrek.
  55. mrtvəčína, f. das Aas, Levst. (Nauk), DZ., LjZv.; (mrtvę́čina, Mur.; pogl. mrtvačina).
  56. mrtvína, f. 1) ein todter Körper, das Aas, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ., ZgD.; gnijoče mrtvine, Vrtov. (Km. k.); — 2) = mrtvica, die humuslose Erde, Gor.; — 3) ein liegendes (todtes) Gut, Jan.; — 4) die Begräbnisgebür, C., Z.; — 5) die Heckenkirsche (lonicera), Jan., C.
  57. múha, f. 1) die Fliege; siten, kakor muha; hišna m., die Stubenfliege (musca domestica), mesarska m., die Fleischfliege (m. vomitoria), zlata m., die Goldfliege (m. Caesar), Erj. (Ž.); mrhojeda m., die Aasfliege (m. cadaverina), mrtvaška m., die Leichenfliege (sarcophaga mortuorum), m. sirovka, die Käsefliege (piophila casei), Erj. (Z.); španjska m. = priščnjak; konjska m., die Pferdefliege, Cig.; = podrepna m., muha, ki živini pod rep sili; — 2) die Fliege, das Korn am Schießgewehre; vzeti, dejati kaj na muho, auf das Korn fassen o. nehmen, Cig.; na muhi imeti, auf dem Korn haben, Cig.; — 3) das Reben- oder Obstauge, C.; — 4) die Flocke: bele muhe, C.; — 5) das Pendel bei der Uhr, Lašče- Levst. (M.); poženi muho, da bo šla ura, Bes.; — 6) slepa muha: neka igra, ki se drugod imenuje "slepa miš", Kras- Erj. (Torb.); — 7) imeti muho, ein Räuschchen haben, angestochen sein, Cig.; — 8) die Grille, die Laune; imeti muhe; = pasti muhe, Mur.- Cig.; = muhe loviti; — muhe v glavi imeti, listig, tückisch sein, C., Z.; — človek poln muh; glava polna visokih muh (voll Einbildung), C.
  58. mustáč, m. ein einzelnes Schnurrbarthaar, Mik. (Et.); pl. mustači = mustače, Mik. (Et.), vzhŠt.; — prim. it. mustacchi.
  59. mȗšovž, m. der Saal, der Speisesaal, Dict., Hip.- Cv.; der Corridor (mužovš), Jan.; — prim. srvn. muoshûs, coenaculum, refectorium, triclinium, Cv. III. 11.; nem. ( dial.) musshaus, Vorhaus, Mik. (Et.).
  60. múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.- C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru- Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.- M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.- C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.
  61. nàdprȃvdnik, m. državni n., der Oberstaatsanwalt, DZ., nk.
  62. nadprȃvdništvọ, n. državno n., die Oberstaatsanwaltschaft, DZ., nk.
  63. naježíti, -ím, vb. pf. emporsträuben, Cig.; ščetine n., Cig.; n. se, sich emporsträuben (o laseh), Mik.; obrvi so se mu naježile, Erj. (Izb. sp.); — n. se, die Haare, die Borsten emporsträuben, Z., C.; n. se od straha, C.
  64. nakodráti, -ȃm, vb. pf. aufkräuseln, Cig.; — n. se, sich das Haar aufkräuseln, Cig.
  65. namúzati, -am, vb. pf. 1) schniegeln: namuzan, geschniegelt, Polj.; namuzani lasje, glatt zurückgekämmtes Haar, Notr.; — 2) n. se, eine schmunzelnde Miene annehmen; n. se komu, jemanden anschmunzeln, anlächeln.
  66. nasẹ̑təv, -tve, f. die Ansaat, Cig., Jan.
  67. nasẹ̀v, -sẹ́va, m. die Ansaat, Jan. (H.).
  68. nasẹ̑vək, -vka, m. die Ansaat, Jan. (H.).
  69. nası̑lje, n. die Gewaltthat, die Gewaltthätigkeit, Cig., Jan., C.; pohotno n., die Nothzucht, Jan. (H.); — državno n., der Staatsstreich, Jan. (H.); — po drugih slov. jez.
  70. naščetíniti se, -ı̑nim se, vb. pf. die Haare, Borsten emporstehen machen o. sträuben, Cig.
  71. negǫ̑dnica, f. 1) ein unzeitig geborenes Mädchen, Cig.; — 2) die Ungerathene, ein missfälliges, böses Weib, Z.; kdo si, negodnica? LjZv.
  72. nẹ̑ki, adv. 1) = nekje, irgendwo, Meg.; tam neki na Hrvatskem, jvzhŠt.; — 2) v vprašanjih: denn, wohl; kaj neki hoče? kdo te bo neki poslušal? kdo je neki bil? wer mag es wohl gewesen sein? kaj neki dela? was mag er wohl thun? kako je neki bolniku? wie mag es wohl dem Kranken gehen? — 3) wie es heißt; brat je neki uže odšel, der Bruder soll schon fortgegangen sein, der Bruder ist, wie es heißt, schon fortgegangen.
  73. neli, I. conj. = nego, ko, als, C.; poprej neli je nebesa videl, Krelj; — II. (vprašalna beseda) = ne li? nicht wahr? (nelita? nelite?) Jan., GBrda.
  74. nepārən, -rna, adj. unpaarig, Jan. (H.).
  75. níčavnica, f. die obere Reihe der Litzenfäden, der Haarlauf am Webstuhl, M.; — die untere Reihe der Litzenfäden, die Stelze, Z.- Cig.; (mala [spodnja] ličavnica, V.-Cig.); tudi pl. ničavnice, Cig.; — (ničalnice, Geschirrlitzen, DZ.); — nam. nitčavnica? prim. ničnice, nitešnice.
  76. nōta, f. 1) die Musiknote; po notah peti; — 2) državna nota, die Staatsnote, Cel. (Ar.).
  77. novīc, m. 1) der Noviz, Jan. (H.); — 2) der Bräutigam, Jan., M.; novici, das Hochzeitspaar, Prim.- Cig.; (iz furl.).
  78. obávljanje, n. 1) das Aufhalten, das Zurückhalten, C.; — 2) die Verrichtung, kajk.- Valj. (Rad); o. državnih služeb, die Bekleidung von Staatsämtern, Vest.
  79. obẹ̑dnica, f. das Speisezimmer, der Speisesaal, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  80. óbẹłnọ, n. 1) der graue Staar, C., SlGor.; — 2) das Weißholz, der Splint, C.
  81. oblíkovina, f. rundes, unabgezimmertes, noch mit der Rinde versehenes Holz, C.; ( nam. oblikavina?).
  82. obrásti, -rástem, vb. pf. 1) umwachsen; bršljan je obrastel deblo; — 2) bewachsen: s travo obraščen hrib; — o. se, sich bewachsen, (sich bestauden, mit Gras überzogen werden, Federn, Haare bekommen udgl.); parobek se je obrastel; drevo se je obraslo, der Baum hat viel Holz aufgelegt, Cig.; — 3) o. se, wieder verwachsen; rana (na drevesu, na telesu) se obraste; — 4) obrasti = o. se, sich bestauden, Mur.; sich bewachsen: drevo je obraslo, vzhŠt.; s travo obrasti, sich mit Gras bedecken, Dalm.; part. perf. pass. nav. obraščen; obrasten, nk.
  83. obráščati, -am, vb. impf. ad obrasti; 1) umwachsen; bršljan deblo obrašča; — 2) bewachsen; trava obrašča grob; — o. se, sich bewachsen, (sich bestauden, sich mit Gras bedecken, Federn, Haare bekommen); — drevesa se obraščajo, die Bäume beholzen sich, Cig.; — 3) o. se, verwachsen, sich vernarben.
  84. obravnȃvnica, f. der Verhandlungssaal, C.
  85. 2. obríti, -brı̑jem, vb. pf. rasieren; o. se, sich rasieren; o. prašiča, das Schwein abhären; — drevje se je obrilo, die Bäume haben das Laub verloren, Cig.; — konj se je obril, das Pferd hat das Winterhaar verloren, Z.; (pomni: obriven, nam. obrit, C.).
  86. obsẹjȃnje, n. 1) das Besäen; — 2) die stehende Saat, Svet. (Rok.).
  87. obsẹ̑vək, -vka, m. die Saat, obsevki, die Saaten, C.
  88. očę̑ski, m. pl. kar pri česanju odpade, der Striegelmist ( z. B. die ausgestriegelten Pferdehaare), C.
  89. odję́njati, -am, vb. pf. = odnehati, nachlassen, nachgeben; veter je odjenjal, bolečine so odjenjale, Cig.; o. komu, jemandem nachgeben, BlKr.- M.; za las ne o., nicht um ein Haar breit weichen, Cig.; ne o. od pravice svoje, von seinem Rechte nicht lassen wollen, Cig.; o. od cene, vom Preise ablassen, Cig., Kr.; skladi so odjenjali, die Fugen haben nachgegeben, Polj.
  90. 1. odpı̑rati, -am, vb. impf. ad odpreti; öffnen: ne odpiraj vrat! kako se ta ključanica odpira? o. se, sich öffnen, sich aufthun, aufgehen; — oči o., die Augen aufschlagen; liste o., Briefe öffnen, Meg.; — mrliča o., eine Leiche obducieren, Jan. (H.).
  91. odrápati, -pam, -pljem, vb. pf. bekratzen, zerkratzen; ali te je mačka odrapala? jvzhŠt.; obtolčeni, odrapani, bosi nogi, Bes.; o. se, zerkratzt werden: ves sem se odrapal po grmovju, jvzhŠt.
  92. odžalníca, f. = tolažnica, die Trösterin, Mur., Vrtov. (Sh. g.); (odžałníca?).
  93. ogárati, -am, vb. pf. 1) (Haare, Borsten) abschaben, Cig.; o. prašiča, Polj.; ausreiben: podi so ogarani, Vrtov. (Km. k.); — o. koga, einen ausgerben ( fig.), Cig.; — abbrühen (und dann enthaaren), Cig., Gor.; kar je kosmatega ino pernatega, se s kropom omavža, opuži ali ogara, Vod. (Izb. sp.); — 2) verbrühen, Cig., Gor.
  94. ogȃvsati, -am, vb. pf. abhaaren, abwollen, Cig.
  95. ognję́nəc, -nca, m. 1) der Karfunkel, Jan.; — 2) der Haarstrang (peucedanum oreoselinum), Rihenberk- Erj. (Torb.); — = goreča ljubezen (rastlina), C.
  96. ogolẹ́ti, -ím, vb. pf. die Haare verlieren, Z.; kahl werden, Jan.
  97. ogolíti, -ím, vb. pf. entblößen, Mur.; enthaaren, kahl machen, Cig., Dalm.; ogoljena glava, Krelj; ogoljeno sukno, kahles Tuch, Cig.; ogoljena obleka, abgewetzte Kleidung, Erj. (Izb. sp.); ogoljen kožuh, LjZv.; — o. se, die Haare verlieren, kahl werden, abhaaren, Cig.; po leti se severni jelen ogoli, Vrt.; — sich mausen, Cig.; — o., entblättern, Jan.; o. se, die Blätter verlieren, Jan.; — o. koga, jemanden ausziehen, ihn des Seinigen berauben, ausmausen, Cig.
  98. 1. ogǫ́r, -ǫ́rja, m. der Aalfisch (anguilla fluviatilis) Jan., M., Štrek., Goriš.- Erj. (Torb.); električni o., der Zitteraal (gymnotus electricus), Erj. (Ž.).
  99. 1. ogǫ́rəc, -rca, m. dem. 1. ogor; pisani o., der Buntaal, Cig.
  100. 1. ogǫ́rək, -rka, m. dem. 1. ogor; der Aal, Trst. (Let.).

   1 101 201 301 401 501 601 701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA