žvenket (6)

1. žvenkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, das Geklirre, Jan., nk.; mečev se čuje žvenket, Zv.
2. žvenketȃnje, n. das Klingeln, das Klirren; ž. orožja.
3. žvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingeln, klirren.
4. prižvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. klingelnd, schellend kommen, Levst. (Zb. sp.).
5. zažvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. zu klirren, zu klingeln anfangen; erklirren.
6. prižvenkljáti, -ȃm, vb. pf. = prižvenketati, Jan. (H.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani