žugati (8)

1. žúgati, žȗgam, vb. impf. 1) drohen; ž. komu; s prstom ž. komu; — (= bevorstehen): žuga mu nesreča, Cig.; — 2) ž. koga, fordern: dolžnika ž., C.; auffordern, antreiben: žugal me je, da pojdiva v gostilnico, Gor.; — chicanieren, necken, Mur.; — prositi: očeta sem kruha žugal, Polj.
2. izžúgati, -žȗgam, vb. pf. erdrohen, abdrohen: i. komu kaj, i. denar iz koga, Cig., C.
3. požúgati, -žȗgam, vb. pf. 1) drohen, Cig.; p. komu, einen bedrohen, Cig.; — 2) = užugati, bezwingen, überwinden, Cig., C., M.; übermannen, überwältigen: spanje ga je požugalo, Gor.; smeh ga je požugal, er musste lachen, Glas.
4. prižúgati, -žȗgam, vb. pf. durch Drohen erreichen oder erzwingen, Jan. (H.).
5. užúgati, -žȗgam, vb. pf. bewältigen, bezwingen.
6. zažúgati, -žȗgam, vb. pf. eine Drohung äußern, drohen; z. komu s prstom; zažugal mi je, da mi bo hišo zažgal.
7. prekrǫ̑kati, -kam, -čem, vb. pf. 1) mit Gekrächze einen Raum durchdringen, Cig.; — 2) eine gewisse Zeit hindurch krächzen; — 3) = užugati s krokanjem: überkrächzen, Cig.
8. užugováti, -ȗjem, vb. impf. ad užugati.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani