žlahten (4)

1. žláhtən, -htna, adj. 1) adelig; žlahtnega rodu biti, von adeliger Herkunft sein; žlahtni gospod! žlahtna gospa! Edelgeborner Herr! Edelgeborne Frau! — 2) von ausgezeichneter Beschaffenheit, edel; žlahtna kapljica; žlahtno sadje; žlahtno kamenje, Edelsteine; — pogl. plemenit.
2. prežlȃhtən, -tna, adj. zu edel; — überaus edel; wohledel, Jan.; hochwohledel, Cig.; prežlahtna gospa!
3. dẹklìč, -íča, m. das Mädchen; mladi dekliči, Trub. (Post.); (dẹ̑klič: O deklič mlad, o žlahten sad! Npes.-K.); včasi f.: poljski dekliči, Navr. (Let.).
4. gospodı̑čna, f. 1) das Fräulein; pojdi doli, gospodična, ti babelska hči, Dalm.; Notri je žlahten gospod, žlahtna gospa, In eno gospodično imata, Npes.-K.; Bog jo živi gospodično! Preš.; — 2) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 3) nekatere rastline: der Himmelsschlüssel (primula acaulis), C.; — die Knotenblume (leucoium vernum), Medv. (Rok.); — die Nachtkerze (oenothera biennis), SlGor.- Erj. (Torb.); — das Gänseblümchen (bellis perennis), Sp. Idrija- Erj. (Torb.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani