živina (101)

1. živína, f. das Vieh; ž. za pleme, za zakol, Zucht-, Schlachtvieh, Cig.; delovna ž., das Arbeitsvieh, DZ.; tovorna ž., das Tragvieh, DZ.; drobna ž. = drobnica, velika živina = goved, Dalm.- C.; neumen kakor ž.; delati kakor črna ž., angestrengt arbeiten.
2. živı̑nar, -rja, m. der Viehknecht, der Hirt, M., Vest.
3. živı̑narica, f. die Viehmagd, Mur.
4. bȃłta, f. 1) die Axt: živina gre pod balto = koljejo živino, jvzhŠt.; das Beil der Čičen, Mik. (Et.); kleine Handaxt, Svet. (Rok.), BlKr.; das Hammerbeil, Cig., Jan.; — 2) der Prügel, dicker Stock, Dict., Z.
5. 1. báža, f. die Art, die Sorte; vsake baže, allerlei; die Raçe: živina dobre baže, Z.; — prim. nem. Fasel.
6. 1. bẹ́gati, -am, vb. impf. 1) hin- und herlaufen; ne begaj za vrabci, kadar ti uhajajo golobje, LjZv.; živina bega = bezlja, C.; begajoče oči, schweifende Blicke, Šol.; — 2) hin- und hertreiben, scheuchen; pes kuretino bega; — b. koga, irre machen; ne begaj me! — kleinmüthig, furchtsam machen, C., Gor.- Levst. (Rok.); — 3) b. se, sich abmühen, C.
7. 2. bę́zgati, -am, vb. impf. herumrennen, biesen, Mur., Jan., Št.; ako živina sliši "bz, bz", kakor obadi brnijo, začne bezgati, Št.
8. bincljìv, -íva, adj. bincljiva živina, (če rada binca, brca), C.
9. brę́čati, -ím, vb. impf. schreien, keifen, kläffen, Cig., C.; živina breči, kadar je prestrašena ali lačna ter se hoče gospodarju ali pastirju potožiti, otrok breči, Ljutomer- Pop.; žaba breči, ogr.- Let., SlN.; summen: muha breči, C.; tönen: zato breči moje srce, kakor harfa, Dalm.; — prim. brenčati.
10. 1. búliti, -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.- Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
11. 2. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. biesen (o goveji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad); — prim. bezgati, bezljati.
12. 2. cę́pati, * -cę̑pam, vb. impf. 1) todt niederfallen, umstehen; živina cepa, muhe so začele cepati; — 2) herabfallen, zu Boden fallen, Cig.; hruške že cepajo, die Birnen fallen schon vom Baume, BlKr., jvzhŠt.
13. 1. cíkast, adj. weißgefleckt, mit weißem Rücken, Bes., Nov.; cikasta živina, Kr.; — prim. 2. cik, 2. cika.
14. čehljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sanft kratzen, Jan., BlKr.- M.; živina se čehlja, das Vieh reibt sich, Cig.; — 2) hecheln, C.
15. débeł, * debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.) ^*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.
16. debelíti, -ím, vb. impf. 1) dick machen, feist machen, mästen; d. se, dick werden: živina se debeli, wird fett, feist; — 2) ( math.) Einheiten einer niedereren Benennung auf Einheiten höherer Benennung bringen, reducieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — naglaša se tudi: debę́liti, Polj.
17. dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.- Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
18. dẹ́lavən, -vna, adj. 1) arbeitsam, thätig; d. človek; — 2) Arbeits-: delavna obleka, das Werktagskleid; delavna živina, das Arbeitsvieh; — d. dan, = delavnik, der Werktag.
19. dohȃjati, * -am, vb. impf. ad doiti; 1) einlangen; pisma, poročila dohajajo; — 2) nachkommen, einholen; ne hodi tako hitro, ne morem te dohajati; — erreichen: skrite se, ker ("ar") vas poguba ("pogübel") dohaja, ogr.- Valj. (Rad); — überkommen: žalost me dohaja, C.; = angehen: to mene dohaja, C.; — 3) gehören: d. komu, C.; d. kam, irgendwohin zuständig sein, C.; — d. se komu, sich für jemanden schicken, ziemen, Mur., Danj.- Mik., vzhŠt.- C.; rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku, Raič ( Let.); — 4) dohaja mi s čim, ich komme mit einer Sache aus, vzhŠt.- C.; — 5) zuende gehen: hiša dohaja, das Haus wird schlecht, V.-Cig.; živina dohaja, das Vieh geht zugrunde, Cig., C.
20. doíti, (dǫ́jti), doídem, (dǫ́jdem), došə̀ł, (dóšəł), vb. pf. 1) bis zu einem Ziele gelangen: doiti kolov, = priti do kolov, Vrt.; — einlangen, Cig.; dokler listi ne doido, bis zum Eingang der Briefe, kadar povzetki doido, wenn die Nachnahmen eingegangen sind, DZ.; — 2) einholen, ne moremo ga več doiti; došel sem te; — erreichen, treffen, C.; kar me doide, was mir zufällt, Cig., C.; — widerfahren, Meg.; njim pusti vse dojti, Trub.; — 3) genügen, ausreichen: došlo mi je, es hat mir genügt, ogr.- C.; dojde, če se zveličam, ogr.- Let.; ne dojde mi, es langt nicht, Cig., vzhŠt., C.; — 4) zuende gehen: dnevi so došli, C.; — völlig abnehmen, mož je ves došel, Cig.; — zugrunde gehen: vsa živina je došla, alles Vieh ist abgestanden, Cig.; — 5) (po hs.) = priti, dobro došel, (-šla, -šli, -šle), willkommen, nk.
21. domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.- Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
22. dopítati, -pı̑tam, vb. pf. mit dem Mästen fertig werden; živina je dopitana, genug gemästet, Cig.
23. dróbən, -bna, adj. von geringem Umfange, klein, winzig; drobno zrnce, kleines Körnlein; d. pesek, feiner Sand; drobni dež, der Thauregen, Cig.; drobna pismena, die Minuskelschrift, Cig. (T.); drobno piše, er hat eine kleine Schrift; drobno blago, die Kurzware, Cig.; droben denar, Kleingeld; drobno lice, kleines, zartes Gesicht; drobna živina, kleines, schwächliches Vieh, tudi: = drobnica, das Kleinvieh; drobno gledati, kleine Augen machen; drobno šivati, fein nähen; — drobno hoditi, kleine Schritte machen; drobni koraki, Zwergschritte; — na drobno prodajati = im Kleinen (en detail), ( opp. na debelo); na drobno preiskati, genau untersuchen; — drobno peti, fein, hoch singen; ima droban glas, er hat eine feine, hohe Stimme, M.
24. drǫ́bniče, -eta, n. ein Stück Kleinvieh: ogrešiti se ne sme ne človek ne živina, ne govedo, ne drobniče, Ravn.; (drobničè, Mur.).
25. 1. gárati, -am, vb. impf. 1) enthaaren, pöhlen, Cig.; g. prašiča, Polj.; g. kožo, Cig.; — 2) schaben, reiben, kratzen, Cig., Jan., Štrek., Nov.- C.; krava steber gara, = drgne se ob steber, Goriš.; — g. se, sich scheuern: živina se gara, Cig.; sich stark kratzen, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) = težko hoditi, Fr.- C.; — = težko nositi, Banjščice- Erj. (Torb.), GBrda; — prim. nem. haaren = der Haare berauben.
26. gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.- M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.
27. govę́ji, adj. vom Rind, Rind-; goveje meso, goveja živina.
28. gŕbiti, gȓbim, vb. impf. 1) buckelig machen, krümmen, Cig., Jan.; mačka se grbi, die Katze krümmt den Rücken, Z.; živina hrbet grbi, Nov.- C.; — 2) runzeln: čelo g., Cig., Fr.- C.; runzelig machen: starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več grbila, Ravn.; knittern, Jan.; g. se, runzelig werden, Cig.; tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti ino krčiti, Bas.; g. se, einschrumpfen, Jan.
29. izbíravən, -vna, adj. = izbirčen: živina je izbiravna, Cig.
30. izgóniti, -gǫ́nim, vb. pf. 1) abhetzen: izgonjena živina, Kr.; — 2) i. se, das Brunften beenden, Z.; — 3) i. se, sich durch Schwärmen schwächen, Z.; izgonjen, verbuhlt, ausgemergelt, Cig., C., Gor.; — 4) izgonjen, läufig, Cig.; — geil, Cig.; — ausgelassen, muthwillig, Cig.; izgonjeni otroci, Polj.
31. jẹ̑šč, adj. esslustig, von starkem Appetit, gefräßig; pri nas so ljudje po zimi bolj ješči ko po leti, Vrtov. (Vin.); to so strašno ješči ljudje, vse so pojedli, jvzhŠt.; gerne fressend (vom Vieh): konj je ješč, Z.; ješča živina, Nov.; zdravi in ješči prasci, LjZv.
32. korúza, f. der Mais; das Maisfeld: živina je v koruzi.
33. líšpav, adj. 1) putzsüchtig, Dol., Št.; — 2) wählerisch, heikelig, Cig.; lišpavo grlo, leckerer Gaumen, LjZv.; beim Fressen wählerisch; lišpava živina, Cig., Dol., Št.; lišpava svinja ni zdrava, C.
34. líti, líjem, vb. impf. 1) gießen; zvonove, sveče l.; lito železo, Gusseisen; lito jeklo, Gussstahl, Cig. (T.); solze liti, Thränen vergießen, Cig.; — to sta jo lila! die zwei sind gelaufen! UčT.; — lije, dež lije, es gießt, es regnet stark; solze lijo iz očij, Thränen entströmen den Augen; Na grob lijo grenke solze, Greg.; — 2) das Abweichen haben, laxieren, Cig.; kadar goveja živina preveč lije, dajaj ji starega, tečnega sena, Vrtov. (Km. k.); bčele lijo (po smrečjem medu), Levst. (Beč.); — lije skozi koga, Jan. (H.).
35. mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.- Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.
36. mədlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sich abhärmen, siechen, Cig.; — schmachten, Cig., Jan.; od lakote in žeje m., vor Hunger und Durst schmachten, Cig.; od ljubezni, od žalosti m., Škrinj.- Valj. (Rad); m. po kom, čem, nach jemand schmachten, sich heftig sehnen, Cig. (T.), Savinska dol.; — 2) medli mi, es ist mir übel, Cig., M.; — 3) magern, abmagern, Jarn., Cig., Jan., M., Gor.; vaša živina vsak dan huje medli, Z.; — 4) sich matt, schwach zeigen; drevje medli (kadar jeseni neha rasti), Pirc; luč medli, das Licht brennt schwach, Z.; schwach scheinen: solnce je medlelo na zapadu, Erj. (Izb. sp.); schwach glänzen: ljuba materska ljubezen jim iz očesa medli, Ravn.
37. močíla, f. mlaka, na kateri se živina napaja, Tolm.- Erj. (Torb.); — pogl. močilo 2).
38. neúmən, -mna, adj. unvernünftig; neumna žival; dumm; neumen, kakor konj, kakor živina; — närrisch.
39. objẹ́dati, -am, vb. impf. ad objesti; 1) ringsherum abfressen; živina objeda mladje, Cig.; — 2) durch Abfressen schädigen; benagen, Cig.; — wundreiben: črevelj me objeda, C., Z.; — beschmausen, Cig.; o. koga, jemandes Vermögen verzehren, Cig.; — 3) ausrichten, verleumden; — 4) o. se, sich abhärmen, Cig.; — 5) o. se, übermäßig fressen, ogr.- C.
40. obnemȃgati, -am, vb. impf. ad obnemoči; die Kraft verlieren, erlahmen, unterliegen; o. pod težavo, Bas.; živina pod tovorom obnemaga in pade, Vrtov. (Km. k.); — (rabi se tudi kot vb. pf. = obnemoči).
41. obŕsniti se, -bȓsnem se, vb. pf. = popraviti se: živina se obrsne (= odebeli), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. brsen, brsten.
42. obuzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum anlegen, bezäumen: konja o.; kakor živina obuzdan od neusmiljenih beričev, Bas.; — bezähmen, bändigen, Cig.
43. ǫ̑grčast, adj. 1) engerlingartig: ogrčasta glista, Cig.; — 2) mit Dasselbeulen behaftet, ogrčasta živina, SlGor.- C.; — finnig (im Gesicht), Jan.
44. omagováti, -ȗjem, vb. impf. ad omagati; 1) = premagovati: o. koga, überwältigen, Z.; o. se s kom, mit jemandem im Zweikampfe ringen, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) die Kräfte verlieren, im Erliegen, im Verfall begriffen sein; verschmachten; omagujem pod tvojo močno roko, Trav.- Valj. (Rad); ljudje in živina od vročine omagujejo, Ravn.- Valj. (Rad).
45. omúliti, -im, vb. pf. abstumpfen, Ip.- Mik.; der Spitzen, Ecken, Hörner u. dgl. berauben, Cig.; o. si roge, die Hörner abstoßen o. verlieren, Cig., C., Notr.; = o. se, Jan.; o. drevo, den Gipfel eines Baumes beschneiden, Cig.; tudi: die Blätter des Baumes abstreifen, abblättern, Cig., Jan.; — abfressen, abweiden: živina omuli mlade hrastiče, Nov.; omuljene ledine, Zv.; — vinograd o., den Weingarten jäten, Cig.; — omuljen, stumpf, Jan.; ohne Hörner, ohne Bart, ohne Blätter, C.
46. 2. oprę́sti, -prę́dem, vb. pf. umsinken, zusammensinken, Cig., Jan.; od strahu o., Bes.- C.; od slabote o., Gor.- Mik.; od lakote o., Glas.; — zugrunde gehen, Cig., Jan.; živina je opredla, Ravn.; — fallen: Benetke bodo opredle, Vod. (Izb. sp.); opredel je, er ist mit seinem Vermögen fertig, Cig.; es ist aus mit ihm, Bes., Kr.
47. páčiti, -im, vb. impf. 1) verunstalten, entstellen; usta p., Grimassen schneiden, Cig. (T.); samo to ga pači, nur dies entstellt ihn; p. se, eine entstellte Form annehmen: deska se pači, das Brett wirft sich, C.; — p. se, Geberden machen, Gesichter schneiden; p. se komu, jemanden durch Grimassen verhöhnen o. verspotten, Cig.; p. se v koga, Ravn.; — unnatürlich o. gezwungen sich benehmen, sich zieren; p. se bolnega, sich krank stellen, Levst. (Nauk); — mit Geberden sich weigern, Jan., C.; konj se pači, das Pferd sträubt sich, Mur.; — pači se vprežena živina, kadar neče potegniti, SlGor.; — vse se pači, es geht nichts vonstatten, M.; — 2) verderben, verpfuschen, Z.; fälschen, Cig., Jan.; bes. sittlich verderben, Cig., Jan.; strasti nas pačijo, Z.; — 3) stören, hindern, Meg., Mur., C., Mik., Dalm., Trub., vzhŠt.; — ärgern, C.
48. pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden ( intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.- Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
49. 1. pȃša, f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.- Let.
50. páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.- Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
51. 1. pẹ̑hati, -am, vb. impf. 1) abmüden, Cig., Jan.; p. se, sich abmüden, Cig., Jan., C., ZgD.; sich außer Athem laufen, Cig., C.; pehati se je moral, kakor črna živina, p. se za tuje ljudi, LjZv.; — 2) gehen: kam pehaš? Valj. (Rad); — prim. 1. peh.
52. pítałən, -łna, adj. Mast-; pitalna živina, das Mastvieh, (pitaven) Cig., Nov.
53. 1. pítati, pı̑tam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.- C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.- Erj. (Torb.).
54. 2. plèh, pléha, m. = pleme, die Fasel, Cig., Jan.; dobrega pleha živina, C., jvzhŠt.; die Gattung, die Sorte: drevo rodovitnega pleha, C.; — prim. 2. ploha.
55. 1. pléme, -ę́na, n. 1) die Fortpflanzung eines Geschlechtes, die Fasel: živina za pleme, das Zuchtvieh; po plemenu iti, zur Fasel, zur Zucht gehen, sich begatten; — 2) der Zeugungsstoff, der Same: krava je pleme vzela (ist trächtig geworden), Z.; pleme se je matice prijelo, Levst. (Beč.); — 3) der Schlag, die Race; dobrega plemena biti; die Menschenrace: mongolsko p., Erj. (Ž.); — die Gattung, Bleiw.- Cig.; der Volksstamm, Cig.; slovansko p., nk.
56. plemeníti, -ím, vb. impf. 1) befruchten, Cig.; p. matico, Gol., Por.; kobilo p., die Stute beschälen, Cig.; — p. se, sich begatten, Mur.; čebelni zarod se v zraku plemeni, Levst. (Beč.); — 2) züchten, ziehen, die Fasel erhalten, Cig., C.; mlado živino si p., Cig.; — živina se dobro plemeni, das Vieh erhält gut die Fasel, kommt gut fort, C.; — 3) = plemenititi, veredeln, Cig., Jan., Nov.; — adeln, Jan.
57. plemę̑nski, adj. 1) Zucht-: plemenska živina, Cig.; p. žrebec, C.; — 2) Gattungs-, C.
58. 2. plešína, f. die Race, die Gattung, C.; kakove je plešine živina? kajk., Valj. (Rad); — prim. 2. pleh.
59. 1. plodíti, -ím, vb. impf. erzeugen; orel orla plodi, Npreg.- Jan. (Slovn.); p. sad, Früchte bringen, Cig.; — durch Zeugung fortpflanzen, ziehen: živina se plodi, drevje se goji, C.; — p. se, sich vermehren, sich ausbreiten (von Thieren), Cig.; — erzeugen, verursachen, C., nk.; — tudi: plóditi, plǫ́dim, Valj. (Rad).
60. pocę́pati, -cę̑pam, -pljem, vb. pf. 1) (nach einander) niederfallen; hruške so pocepale z drevesa, die Birnen sind allmählich vom Baume herabgefallen; — 2) nach einander verrecken: vsa živina mu je pocepala.
61. podjármov, adj. = podjarmen, fürs Joch geeignet, am Joche ziehend, Joch-: podjarmov vol, Mur., C.; podjarmova oslica, Trub., Dalm.; podjarmova mutasta živina je govorila, Jap. (Sv. p.).
62. pogȃgati, -am, vb. pf. 1) nach einander verrecken, Cig., C., Bes., Nov.; živina je pogagala, Cig.; — 2) ein wenig schnattern (von der Gans).
63. pokǫ́rən, -rna, adj. unterwürfig, gehorsam; pokorni otroci; — sanft, zahm, Cig.; pokorna živina, C., Z.; — gehorchend; p. biti, Gehorsam leisten; ni p., er will nicht gut thun, Cig.; pokorna mu je vsaka reč, er weiß jede Sache richtig zu behandeln, er eignet sich für alles, Gor.
64. pomrzávati, -am, vb. impf. frieren, erfrieren, Mur.- Cig.; živina nam pomrzava, C.
65. popádati, -pȃdam, I. vb. impf. ad popasti; packen, zugreifen; psi popadajo otroke (pflegen anzugreifen, zu beißen); — befallen; jeza ga popada, bolezni jih popadajo, Cig.; — II. vb. pf. nacheinander niederfallen o. hinfallen; vse sadje je popadalo z drevja; vsa živina je popadala (ist abgestanden), Cig.; vsi so popadali na kolena.
66. popásti, -pásem, vb. pf. abweiden, abfressen, abgrasen; bes. durch Abweiden einen Schaden anrichten; živina je žito popasla; — abweiden lassen (o pastirju): ne smeš popasti one trave, ker jo bom kosil.
67. prerę̑jək, -jka, m. das Haltvieh (= tuja živina na reji črez zimo), Cig.
68. pretę́gniti, -nem, vb. pf. 1) hindurchziehen, Cig.; — darüber ziehen: mrežo p., C.; — 2) ausstrecken, C.; roko p., kajk.- Valj. (Rad); telo na križ p., kajk.- Valj. (Rad); ude si malo p., Glas.; — pretegnjen, dünnleibig, schlank, Cig.; pretegnjeni berači, DSv.; — 3) das Übergewicht bekommen, überwiegen, Cig. (T.), SlN.- C.; — 4) zu sehr dehnen oder strecken, überrecken, verdehnen, Cig., M.; roko si p., jvzhŠt.; — überanstrengen, Cig., Jan.; p. konje, Cig.; — p. se, seine Muskeln zu sehr anspannen, sich zu sehr anstrengen, Cig., Jan.; živina se je pretegnila, Cig.; človek naj svoj stan opravlja, ne da bi se kaj presilil ali pretegnil, Vrtov. (Km. k.); — 5) p. se, vorüberziehen, sich verziehen: oblaki so se pretegnili, Cig.; bolezen se kam pretegne (versetzt sich), Cig.
69. pretəkníti, -táknem, vb. pf. 1) hindurchstecken; nit igli skozi uho p.; p. roko skozi kaj, Cig.; p. prašička skozi rokav, Erj. (Torb.); — durchziehen: luknjo z nitjo p., DZ.; — pretaknjen; pretaknjena (preteknjena) je živina, kadar ji je trebuh upadel, ker je lačna ali bolna, SlGor.; — 2) anders oder anderswohin stecken, umstecken; p. kline; — 3) durchstöbern; vse p.
70. privǫ̑za, f. das Band (zum Anbinden), Z.; porezati privoze (s katerimi je živina privezana), Bes.
71. razgáziti, -gȃzim, vb. pf. auseinandertreten; zertreten; živina je travnik razgazila; sneg je bil razgažen, Jurč.
72. razpásti, -pásem, vb. pf. 1) eig. auf der Weide sich zerstreuen lassen: Sveta Margareta kače razpase, = um Margarethen kommen die Schlangen hervor, Npes.-K.; r. se, sich auf der Weide zerstreuen: živina se je bila že daleč razpasla, DSv.; — 2) r. se, sich ausbreiten, überhandnehmen: megla se razpase, Gor.; bolezni, pregrehe se razpasejo, Nov., ZgD.; bolezni se po krvi razpasejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) r. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, SlN., GBrda.
73. robǫ̑vje, n. 1) der Rand: ob robovju bližnjega loga se je veselila živina, Jurč.; — 2) coll. die Felszacken, die Felsen, Gor.
74. rogàt, -áta, adj. 1) gehörnt; rogata živina, das Hornvieh; on bo bogat, kadar pes rogat ( t. j. nikoli); — 2) großhörnig; rogati voli; — 3) eigensinnig, stolz: nevesta bogata je rada rogata, Dol.; gospodinja (ne sme biti) dekli le rogata mati, Slom.
75. samopášən, -šna, adj. 1) zügellos herumschweifend: samopašna živina, Z.; ( pren.) samopašne oči, Z.; — zügellos, zuchtlos, ausgelassen, Jarn., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); samopašni kozli na levici, Jap. (Prid.); samopašna volja, C.; samopašno živeti, Cig.; samopašno veselje, ausschweifende Freude, Cig.; — eigensinnig, Mik.; — 2) selbstsüchtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; samopašna druhal, zadovoljna, da se le njej dobro godi, Str.
76. skòt, skǫ́ta, m. 1) das Junge, Z.; prve skote v vodo vreči, vzhŠt.; — 2) das Gezücht, Z.; — 3) = živina, Valj. (Rad); (tudi: hs.).
77. slǫ̑k, slǫ́ka, adj. 1) krumm; sloko drevo; kravji rogovi so sloki, ogr.- Valj. (Rad); ausgeschweift; sloko, die Abnahme des Schiffes am Vorder- und Hintertheil nach unten zu, die Sogbrüstung, V.-Cig.; — 2) = suh, hager, mager, Mur., vzhŠt.- C.; sloka živina, sloka baba, vzhŠt.; — sloki zlati, Danj. (Posv. p.).
78. 1. smȓčək, -čka, m. die Nase der Säugethiere; bolna živina ima suh s., Nov.
79. stája, f. 1) das Stehen: s. na straži, Cv.; — der Stillstand, Cig. (T.); — 2) der Ort des Stehens, der Anstand, Cig., Zora; — 3) die Herberge, das Quartier, Mur., Cig., Npes.-Vraz; — der Standort: vojaške ladje imajo tamkaj svojo stajo, Cv.; — der Viehstandort, C.; nav. pl. staje = ograjen prostor na pašniku, kjer živina o poludne stoji, Cig., Notr.; — staje, die Sennerhütten mit den Stallungen in den Alpen, V.-Cig., Tolm., Bolc; planin in staj je tukaj gori dovolj, Zv.
80. stŕsəł, -sla, adj. 1) erschreckt, entsetzt, C.; — furchtsam, scheu: strsla živina se dobro ne redi, C.; — 2) abgeschlagen, Cig.; strslo se držati, Z.
81. škǫ́da, f. der Schaden; škodo delati, trpeti; — živina v škodo uhaja (macht Schaden auf der Weide); — ( pren.) v škodo hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen; — škoda je koga, česa, es ist schade um jemanden, eine Sache; škoda besedi, schade um jedes Wort.
82. tovórən, -rna, adj. Saum-, Last-, tovǫ̑rna živina, tovorni konj; — tovorna pot, der Saumweg; — tovorna ladja, das Frachtschiff, tovorni vlak, der Lastenzug, nk.
83. tovoríti, -ím, vb. impf. 1) auf Saumthieren Lasten fortschaffen; tovorili so blago na Kranjsko, LjZv.; Saumhandel betreiben; z vinom t.; — als Saumlast aufladen, aufpacken, Guts., Cig.; — 2) als Saumlast tragen: živina tovori ali na hrbtu nosi, Dict.; — tudi: tovóriti, -ǫ̑rim.
84. trẹ̑bež, m. 1) die Entfernung des Ungehörigen, die Reinigung, das Ausklauben, Cig., Jan., Nov.; — 2) die Ausrodung, C.; — 3) das Gereute, der Rodegrund, Cig., Jan., Rib.- Mik., Dol., Št.; laze, trebeže žgo, Dol.- Mik.; živina se po gozdih in trebežih pase, SlN.; (trẹbèž, -ę́ža, Levst. [Rok.]); — 4) abgefallenes Obst, Cig.; — 5) = kar se s travnika, z njive, iz potoka itd. potrebi, M., C., Gor.; — der Abraum, Cig.; — 6) die Nachgeburt, Cig., Jan., Mik.; — 7) tisti delavec, ki trsje trebi, C.
85. tŕšast, adj. 1) stämmig, untersetzt, Cig., M., Svet. (Rok.), GBrda; — 2) buschig: tršasto drevo, M.; — struppig: tršasta živina, kadar ji dlaka po koncu stoji, Svet. (Rok.).
86. upítati, -pı̑tam, vb. pf. mästen: upitana živina, Dict., Krelj.
87. uréči, uréčem, vb. pf. 1) bestimmen, festsetzen: u. dan, kraj, Cig.; urečen dan, SlN.; — 2) beschreien, behexen (mit Worten, durch den Blick), Habd.- Mik., Cig., Jan., Hal.- C., Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; živina se ureče, ako n. pr. hvali kdo nje lepoto ali velikost, ne omenivši Boga, Tolm.- Erj. (Torb.); — u. komu, u. koga, C.
88. urǫ́čən, -čna, adj. 1) verhext, beschrien, verzaubert; uročna živina; "ne bodi jej uročno!" pritika, kdor hvali kako žival, Tolm.- Erj. (Torb.); tudi človek je lahko uročen; uročnega človeka navadno boli glava; (úročən, Št.); — uročna ženska, (katera provzroči uroke), Jurč.; — 2) bestimmt, festgesetzt, fest: uročno mesto, ogr.- C.; uročna volja, fester Wille, C.; — genau, C.; — 3) tüchtig, vortrefflich, gut, C.; — 4) Erb-, Erbschafts-, C.; uročni sin, der erbende Sohn, ogr.- C.
89. vgnáti, vžénem, vb. pf. hineintreiben, Mur.; vgnana živina, C.
90. vózən, -zna, adj. 1) Wagen-; vozno kolo, vozna oprava; — 2) Fahr-, Fuhr-; vozna živina, das Zugvieh; Salomon je imel štirideset voznih konj, Dalm.; vozna cesta; vozna pošta, die Fahrpost, Cig.; vozno blago, das Frachtgut, Cig., Jan.; vozni list, der Frachtbrief, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — vozno krdelo, die Traintruppe, DZkr.; — 3) fahrbar, schiffbar, V.-Cig., Jan.; cesta je vozna, DZ.
91. vprę̑žən, -žna, adj. Einspann-, Zug-; vprežna živina.
92. vršȃj, m. die zum Austreten oder Ausdreschen bestimmte Getreidelage, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; = nasad prosa, ki ga živina ovrši, hodeč po njem na okrog, M., BlKr.; — ein Haufe ausgedroschenen Getreides, Kras- Mik., vzhŠt.; — ein Haufe ausgeworfelten Getreides, Cig., M., C., Dol., Goriš.; — = kup: vršaji zlata, Levst. (Zb. sp.).
93. zajẹ́sti, zajẹ́m, vb. pf. 1) z. koga, jemandem im Essen zu dessen Nachtheile zuvorkommen, schneller essen als ein anderer, der dadurch zu kurz kommt, Cig., C., Z., — übervortheilen, Fr.- C.; — 2) veressen, auf Essen verausgaben; ves denar je po krčmah zajedel in zapil; dolg z., eine Forderung abzehren, Cig.; — glavnica se zaje (wird aufgebraucht), ako ni naložena, Goriš.; — zajedla se je živina po zimi, das Vieh hat im Winter soviel aufgefressen, als es wert ist, Cig.; — z. se, sich an Lebensmitteln verschulden, Cig.; — 3) z. se v kaj, sich einbeißen: vrvca se v kožo cepljenega drevesa zaje; — globoko zajeden žleb, eine tief eingerissene Rinne, Šol.; — z. se, seichwund werden, C.; zajeden, seichwund ( v. Kindern), C.; — zaje se mi v grlu, ich bekomme einen rauhen Hals, Zv.; — 4) z. se, = zagristi se (o mleku), Erj. (Torb.); — 5) (zum Nachtheile) verzehren, fressen: v jeseni ovce glen zajedo in shirajo, Polj.
94. 2. zamẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. I. ad zavreči; 1) verwerfen, wegwerfen, verschmähen; brez potrebe denarje z., Jsvkr.; živina klajo zameta, Cig.; kam sam sebe zamečeš, neumni človek! Kast.; celo posli so ga zametali, Jurč.; ablehnen, abweisen, Cig., Jan.; tožbo z., Jan.; — 2) z. se = samo ob sebi nastajati, Erj. (Torb.); tvori se zamečejo, Blutschwäre bilden sich, Blc.-C., Notr.- Z.; sadje se zameče, die Fruchtknospen bilden sich, Z., C.; — II. ad 2. zamesti; verschneien; sneg zameta pote, gazi, Cig., C.; — stark schneien, stöbern: jelo je zelo z., LjZv.
95. zaredíti, -ím, vb. pf. 1) beim Aufziehen verderben, verfüttern: živinče z., zarejena živina, Cig., C.; — 2) durch Zucht vermehren, aufziehen, Jan., Cig. (T.); veliko živine z., Z.; v kratkem veliko sadnih dreves z., Pirc; drevje z. v gozdu, Cig.; z. se, sich durch Fortpflanzung vermehren; črvi se zarede v gnilem mesu; miši so se zaredile pod podnicami; praprot se je zaredila v vinogradu.
96. zastáti, -stojím, vb. pf. 1) durch Stehen verlieren, verstehen: čas z., Cig.; — 2) z. se, zu lange stehen bleiben: Lotova žena se je zastala in ozirala, Ravn.; — vom Stehen müde werden, C.; sich verstehen: živina se je zastala, (hat sich verstanden), Cig.; zastal, steif in den Gelenken, rehe: podkova za zastala kopita, das Reheeisen, DZ.
97. zatəptáti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Stampfen schließen, zustampfen; z. luknjo; — 2) = s teptanjem spraviti v kaj, einstampfen: z. travo v zemljo; — 3) zu stampfen anfangen; z. z nogama, Vrt.; — 4) durch Treten verderben: živina zatepta klajo, Cig.
98. zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.- C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.- C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.- C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — ( fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.
99. 1. zgòn, zgǫ́na, m. = kraj, kamor se živina zganja, Nov.
100. zǫ̑lj, m. 1) die Larve des Speckkäfers, C., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) neka trotu podobna muha (eristalis tenax), (zol) Lašče- Erj. (Torb.); — muha debelih svetlih oči, od katere pika živina zbezlja: gleda kakor zolj svetlo, Dol.; goveji z., die Ochsenbiesfliege oder Dasselfliege (hypoderma bovis), konjski z., die Pferde-Magenfliege (gastrus equi), ovčji z., die Schafbremse (oestrus ovis), Erj. (Ž.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani