žiti (592)

1. žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, ob Pivki ( Notr.), kajk.- Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.- Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.- Valj. (Rad).
2. žitíka, f. der Dinkel (triticum spelta), C.
3. žítišče, n. das Getreidefeld nach der Ernte, Jan., Slom.
4. bẹlẹ́žiti, * -im, vb. impf. bezeichnen, Cig. (T.); zlato in srebro b., puncieren, Cig. (T.); — notieren, nk.
5. blážiti, -im, vb. impf. 1) veredeln, mild stimmen (um, srce), Cig. (T.), C., nk.; — 2) glücklich machen, beseligen, Cig., Jan., C.; — bl. telo, erquicken, Zora.
6. bogoslúžiti, -im, vb. impf. bogoslužen biti, LjZv.
7. brlǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. impf. in der Höhle lagern ( v. Wild), Cig.; tam brložijo divje zveri, Glas.
8. búžiti, -im, vb. impf. = lupiti, ružiti, Plužna- Erj. (Torb.); — prim. bužina.
9. cmážiti, -im, vb. impf. schmoren, braten, Raič ( Let.); — prim. češ. smažiti.
10. cvážiti, cvȃžim, vb. impf. langsam, schlecht kochen o. braten, M., Z.; — prim. cmažiti.
11. čę́nžiti, -im, vb. impf. = pražiti, Podčavenci- Erj. (Torb.).
12. čímžiti, čı̑mžim, vb. impf. 1) = čimžati, Z.; — 2) č. se = kremžiti se, Dol.
13. čmážiti, čmȃžim, vb. impf., Cig., Vod. (Izb. sp.), pogl. cmažiti.
14. čmížiti se, -ı̑žim se, vb. impf. plärren, C.
15. črvížiti, -ı̑žim, vb. impf. kleinschrittig gehen wie ein Kind, C.
16. čúžiti, -im, vb. impf. koruzo č., = slačiti, to je, slamo odtrgovati, Soška dol.- Erj. (Torb.).
17. dẹlę́žiti, -ę̑žim, vb. impf. theilhaftig machen, Cig.; d. se česa, an etwas theilnehmen, Cig., Jan.; d. se (razpisanega) darila, Navr. (Let.).
18. dəžíti, -ím, vb. impf. 1) regnen, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Boh.; deží, es regnet, Cig., Trub.; ne bo dežilo, Dalm.; Če na Gregorjevo deži, bode dobro leto, Navr. (Let.); dežilo je iz nebes ogenj in žveplo, Trub.; — oblaki dežé, Krelj; — 2) regnen lassen: on hoče dežiti črez neverne, Krelj; kamenje in skale iz nebes dežiti, Bas.; oče deži črez pravične in nepravične, Jap. (Sv. p.).
19. dlážiti, -im, vb. impf. pflastern, Jan.; — češ.
20. doložíti, -ložím, vb. pf. dazu legen, nachlegen; d. nekoliko polen v peč, da bi bolj gorelo; d. nekaj goldinarjev, da je svota kupcu po volji.
21. dołžíti, -ím, vb. impf. 1) beschuldigen; d. koga, da je tat; d. koga nehvaležnosti; d. koga, einen Argwohn gegen jemanden hegen, C.
22. doslúžiti, -im, vb. pf. ausdienen, aufhören zu dienen; vojaščino d., beim Militär ausdienen; — doslužen ( nam. dosluživši), Jan., nk.; — bis zu einer gewissen Zeit dienen: hlapec ne bo leta doslužil, Pjk. (Črt.).
23. dostrážiti, -strȃžim, vb. pf. aufhören Wache zu stehen, Cig.
24. dráždžiti, -im, vb. impf. = dražiti, ogr.- C.
25. 1. drážiti, -im, vb. impf. 1) reizen, necken, hetzen; psa d.: otroci se dražijo med seboj.
26. 2. drážiti, -im, vb. impf. Wasserfurchen ( z. B. auf Wiesen) ziehen, = drage delati, Fr.- C.
27. 3. dražíti, -ím, vb. impf. 1) vertheuern; vojska vse draži; d. se, theuer werden: vse se je začelo dražiti; — 2) bei einer Licitation mehr bieten, licitieren, Z., nk., Gor., Tolm.- Štrek. (Let.).
28. drobížiti, -ı̑žim, vb. impf. bröckeln, C.
29. drožíti, -im, vb. impf. die Fähr- oder Ruderstange gebrauchen, Cig.
30. drúžiti, drȗžim, vb. impf. gesellen, vereinigen, verbinden, Mur., Cig., Jan.; s seboj d., involvieren, Levst. (Pril.); — d. se s kom, mit jemandem Umgang haben; volk se z volkom druži, gleich u. gleich gesellt sich gern, Cig.; d. se telesno, sich begatten, Cig., Jan.; — d. se z lenobo = len biti, Vrt.
31. izčímžiti, -čı̑mžim, vb. pf. = izčimžati, Z.; ausmergeln, Zora; ves izčimžen, ("sčinžen") Vrtov. (Km. k.).
32. izčínžiti, -čı̑nžim, vb. pf., pogl. izčimžiti.
33. izdəžíti, -í, vb. pf. = izdeževati: izdežilo (se) je, Cig.
34. izdolžíti se, -ím se, vb. pf. sich der Schulden entledigen, Jan., jvzhŠt.
35. izdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. aus einer Gemeinschaft ausschließen, Z.; excommunicieren, Cig., Jan.
36. izję́žiti, -im, vb. pf. iz ježic spraviti: kostanj i., BlKr.
37. izjúžiti se, -jȗžim se, vb. pf. izjuži se (vreme), es tritt Thauwetter ein, (zj-) Cig., C.
38. izkalúžiti, -ȗžim, vb. pf. = skaliti, Jan. (H.).
39. izknjížiti, -knjı̑žim, vb. pf. extabulieren, Cig., Jan., nk.
40. izkǫ́žiti, -kǫ̑žim, vb. pf. aushäuten, Cig., C.
41. izkrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, Z.; kakor podkov izkrožene golenice, Glas.
42. izložíti, -ím, vb. pf. 1) herauslegen, auspacken, ausladen; — = razstaviti, ausstellen, Jan., nk.; — 2) = razložiti, auslegen, deuten, erklären, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).
43. izlúžiti, -im, vb. pf. 1) auslaugen; dež bode pepel izlužil, Nov.; izlužen pepel, ausgelaugte Asche, Cig.; — durch die Lauge herausbringen: i. madež iz perila, Cig.; — 2) in der Lauge ausbeizen, Cig.; kože se v lužnici izlužijo, Vrt.
44. izmehkúžiti, -ȗžim, vb. pf. verweichlichen, Cig.
45. iznẹ́žiti, -nẹ̑žim, vb. pf. verzärteln, Cig., Šol., Cig. (T.); — rus.
46. izokrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, abrunden, Cig., Jan.; — i. drobce na cele krajcarje, DZ.
47. izplúžiti, -plȗžim, vb. pf. ausackern, Z.
48. izpoložíti, -ím, vb. pf. aussetzen (ein Kind), Cig., Jan., nk.
49. izprážiti, -prȃžim, vb. pf. ausschmoren.
50. izpúžiti, -im, vb. pf. entkernen, aushülsen: i. bob, turščico, Dol.
51. izrožíti se, -ím se, vb. pf. die Hörner abstoßen, Soška dol.- Erj. (Torb.).
52. izrúžiti, * -im, vb. pf. aushülsen, Z.; i. fižol, die Fisolen schälen, i. vso koruzo, allen Mais entkörnen, jvzhŠt.
53. izslúžiti, -im, vb. pf. 1) = doslužiti, ausdienen, Mur.; — = odslužiti, abverdienen: i. s tlako, durch Frohndienst entgelten, Cig.; — 2) i. se, durch den Dienst seine Kräfte erschöpfen, Cig.; vojak se je izslužil, C.
54. izstrúžiti, -im, vb. pf. ausdrechseln, Cig.
55. iztǫ́žiti, -tǫ́žim, vb. pf. durch eine gerichtliche Klage erlangen, erreichen, einklagen, erklagen; i. dolg; tožil sem, pa nič nisem iztožil.
56. iztŕžiti, -tȓžim, vb. pf. Geld für die verkaufte Ware bekommen, lösen; dvajset goldinarjev je iztržil; veliko je iztržil, er hat ein gutes Geschäft gemacht; — (die Ware) anbringen: vse sem iztržil.
57. izvẹžíti se, * -ím se, vb. pf. sich werfen: deska se je izvežila, Lašče- Erj. (Torb.).
58. ježíti, -ím, vb. impf. 1) j. kostanj, enthülsen, (ję́žiti) BlKr.; — 2) j. se, sich emporsträuben; lasje se mu ježijo, die Haare stehen ihm zu Berge; — koža se mi ježi, die Haut runzelt sich mir (vor Angst), Schauer ergreift mich, Cig., Nov.
59. júžiti se, jȗžim se, vb. impf. juži se, es ist Thauwetter, Cig. (T.); = vreme se juži, C., Z.
60. kalúžiti, -ȗžim, vb. impf. stagnieren, Jan. (H.).
61. kapúžiti, -ȗžim, vb. impf. enthaaren: prašiča k., Dol.
62. knę́žiti, -im, vb. impf. = knezovati, Vrt., SlN.
63. kočijážiti, -ȃžim, vb. impf. Kutscher sein, als Kutscher dienen, Z.; — kutschieren, Cig., Jan.
64. kotížiti se, -ı̑žim se, vb. impf. = sich wälzen: krava se kotiži, kakor bi hotela povreči, Buče ( Št.)- C.
65. kǫ́žiti se, -im se, vb. impf. eine Haut bekommen, Cig.; — dobro se k., sich gut nähren, C.
66. krę́mžiti, -im, vb. impf. verzerren, Mur.; k. usta, obraz, C.; k. ustnice, Zora; — k. se, das Gesicht beim Weinen verzerren, ein saures Gesicht machen.
67. krížiti, -im, vb. impf. kreuzweise stellen: noge k., Telov.
68. krlúžiti, -ȗžim, vb. impf. = krluzgati: deske krlužijo, Glas.
69. krǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) abrunden, Mur., Cig.; — repo k., die Rübe schälen, Z., Dol.; — 2) žito k., das Getreide reitern, Z., C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) pesem k., ein Lied schlecht singen, Cig.; Reime machen, Z.; kdor pevcev peti kaj ne ve, Od letnih časov kroži, Preš.; — 4) umgeben: v ozadju jih (griče in holme) krožijo nizki bukovi in gabrovi gozdi, LjZv.; — 5) sich im Kreise bewegen, kreisen, Z.; k. z glavo, s trupom, z rokami, Telov.; — sich herumtreiben, vagieren, Cig., Jan., M.; — lavieren, kreuzen: z ladjo k. ( polj.), Cig., Jan., Cig. (T.), Zora; — in Umlauf sein, circulieren, Cig., Jan., C., nk.
70. kúžiti, -im, vb. impf. verpesten.
71. lóžiti, lǫ́žim, vb. pf. = položiti, Ben.- Kl., Prim.; ( vb. impf., Mur.).
72. lúžiti, -im, vb. impf. in der Lauge beizen, laugen, Cig., Jan.; perilo l., Z.; = žehtati, sechteln, Koborid- Erj. (Torb.); na kvatrno sredo ni dobro lužiti, Ist.- Navr. (Let.); kože l., die Häute beizen, M., ogr.- C.; — l. koga, jemandem derbe Verweise geben: nemilo ga je lužil in žmikal, Erj. (Izb. sp.).
73. marǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. impf. beflecken, Cig., C.
74. mehkúžiti, -ȗžim, vb. impf. verweichlichen, verzärteln, Cig., Jan., M., nk.
75. mekúžiti, -ȗžim, vb. impf. = mehkužiti, Cig., Jan.
76. metežíti, -ím, vb. impf. trüben: vodo m., C.
77. mẹ́žiti, * -im, vb. impf. 1) zur Zeit des Saftganges die Rinde von einem Zweig, Ast so ablösen, dass sie ganz bleibt, BlKr.- Mik.; — 2) Weiches niedertreten (Gras u. dgl.), SlGor.- C.; austreten: m. zelje v kadi, m. proso, Rogatec- C.; — 3) m. se, Saft bekommen, saften, Cig., Jan.; drevje se meži, Cig.
78. množíti, -ím, vb. impf. vermehren, m. se, sich vermehren, an Zahl zunehmen; — multiplicieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
79. motorǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. impf. 1) na motoroge prejo viti, motati, Mariborska ok.- C.; — 2) Radspeichen einsetzen, Mariborska ok.- C.
80. moždžiti, * -im, vb. impf. quetschen, ogr.- C.; — prim. 1. mozgati, muzgati, mužiti 2).
81. možíti, -ím, vb. impf. verheiraten, mit der Verheiratung beschäftigt sein: oče moži hčer; petica moži, Npreg.- Jan. (Slovn.); m. se, daran sein, zu heiraten; heiraten (vom Weibe).
82. mrẹ́žiti, -im, vb. impf. mit einem Netze versehen, Cig. (T.); — mit einem Gitter versehen, Jan.
83. mrtvežiti, -im, vb. impf. faulenzen, C.
84. mŕžiti se, -im se, vb. impf. koruza se mrži, der Mais rührt sich aus, Cig.
85. múždžiti, -im, vb. impf. = mužiti, ogr.- C.
86. múžiti, -im, vb. impf. 1) die Rinde von den saftigen Zweigen ablösen, ohne sie zu verreißen; m. vrbo, vrba se da m.; — m. se, saftig sein, schälbar sein: vrba se muži, V.-Cig., Dol.; — 2) zerquetschen, C.; grozdje m., ogr.- C.; — etwas Weiches kauen, essen: hruške m., Rez.- C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; — m. si oči, sich die Augen reiben, C.
87. nablážiti se, -im se, vb. pf. = naužiti se, (nablažíti se): Da se blaga nablažimo In sosede pogostimo, Levst. (Zb. sp.).
88. načrtę́žiti, -ę̑žim, vb. pf. = načrtati: načrtežena cestna črta, projectierter Straßenzug, DZ.
89. nadlę́žiti, -im, vb. impf. = nadlegovati, Dict.; n. komu, Trub., Krelj.
90. nadrážiti, -im, vb. pf. 1) aufreizen, aufhetzen, Mur., Cig., Svet. (Rok.); — 2) n. se, des Reizens, Neckens satt werden.
91. naježíti, -ím, vb. pf. emporsträuben, Cig.; ščetine n., Cig.; n. se, sich emporsträuben (o laseh), Mik.; obrvi so se mu naježile, Erj. (Izb. sp.); — n. se, die Haare, die Borsten emporsträuben, Z., C.; n. se od straha, C.
92. nakrę́mžiti se, -im se, vb. pf. 1) den Mund, das Gesicht verziehen; — 2) n. se, kremženja se naveličati.
93. naložíti, -ím, vb. pf. 1) auflegen, aufladen; n. blaga na voz, na ladijo; n. si drv na roke; n. drv v peč, die gehörige Menge Holz in den Ofen legen; — n. jih komu, Schläge ertheilen; — auferlegen; n. dolžnost, pokoro, kazen; n. občanom plačilo, Levst. (Nauk); — preveč je naložil, = er hat sich betrunken; — voll packen, beladen; n. voz; n. peč, mit Heizmaterial füllen; — 2) anlegen: n. denar na obresti (po nem.).
94. namarǫ́žiti se, -ǫ̑žim se, vb. pf. = grdo se obleči ali opraviti, BlKr.
95. namnožíti, -ím, vb. pf. vermehren, Mur., Cig.; — n. se, sich vermehren, Mur., Cig.
96. 1. naprážiti, -prȃžim, vb. pf. 1) ein wenig rösten; anrösten; — 2) eine gewisse Menge rösten.
97. 2. naprážiti, -im, vb. pf. schmücken: z zlatom in srebrom napražene (= okrašene) podobe, Ravn.; — prim. pražnji.
98. naprǫ́žiti, -im, vb. pf. nastaviti kako prožilo (proglo), Kras- Erj. (Torb.); — n. petelina, den Hahn spannen, Cig.; — n. kaj, ein Geschäft o. eine Intrigue einfädeln, Cig.; imeti naproženo, Cig.
99. narúžiti, -rȗžim, vb. pf. in irgend einer Menge enthülsen, entkörnen, Cig.; n. veliko fižola, koruze, jvzhŠt.
100. naslúžiti se, -im se, vb. pf. sich satt dienen.

1 101 201 301 401 501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani