žiti (301-400)

301. tepę́žiti se, -ę̑žim se, vb. impf. 1) sich prügeln, sich balgen, raufen, Mur.; — 2) herumstreichen, vagabundieren, herumirren, V.-Cig., Jan., C.; po divjih hostah se brez pastirja tepeži jagnje, Ravn.
302. težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; ( hs.).
303. tolážiti, -ȃžim, vb. impf. trösten; žalostnega človeka t.; — beruhigen, besänftigen, stillen; žejo t., den Durst stillen; srd t., den Zorn besänftigen, Trub.- M.
304. tǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) klagen, jammern; t. komu svoje nadloge; vedno toži, da se mu slabo godi; — t. se, sich beklagen, jammern; t. se na kaj, na koga, über etwas, jemanden klagen; — 2) verklagen; svoje sošolce hodi tožit učitelju; — gerichtlich klagen; toži ga zaradi dolga; t. na trpež ali smrt, auf Leib und Leben klagen, V.-Cig.; t. se, processieren, Processe führen; — t. se, sich anklagen: t. se svojih grehov, C.; — 3) toži se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich; toži se mi vstati, delati; nekaterim se toži samim misliti, Glas.; — ich empfinde Langeweile, Guts.- Cig., C.; danes se mi strašno toži, Kamnik- M.; — ich werde schläfrig, es schläfert mich, Cig., Polj., Tolm.; — 4) ich sehne mich: po drugih jedeh se jim toži, Ravn.- Mik.; ich vermisse schwer; toži se mi po domu, po prijateljih.
305. trapížiti, -ı̑žim, vb. impf. närrisch sein, V.-Cig.
306. trpežíti, -ím, vb. impf. quälen, C.
307. tŕžiti, -im, vb. impf. Handel treiben, handeln, s sadjem, z žitom t.; ali dobro tržite danes? geht das Geschäft heute gut?
308. ublážiti, -im, vb. pf. mildern, mild stimmen, besänftigen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; u. um, srce, Cig. (T.); razburjeno srce mu ublaži zopet sladek mir, LjZv.
309. udẹlę́žiti, -ę̑žim, vb. pf. theilhaftig machen, betheiligen: u. koga česa, Cig.; te daritve je tudi svoje aposteljne udeležil, Burg.; u. se česa, an etwas theilnehmen, sich betheiligen, Cig., Jan., nk.; udeležen, betheiligt, DZ., nk.
310. udołžíti, -ím, vb. pf. in Schulden stürzen, Mur.; u. se, sich verschulden, in Schulden gerathen, Mur., Blc.-C., Svet. (Rok.); u. se pri kom, von einem etwas ausborgen, Cig.; u. se pri kom za sto goldinarjev, GBrda.
311. udúžiti, -im, vb. pf. stark, fett machen, ogr.- C.; — prim. stsl. dąžь, stark.
312. ujúžiti se, -jȗži se, vb. pf. ujužilo se je, es ist Thauwetter eingetreten, die Kälte hat sich gebrochen, Cig., Gor., Notr.
313. ukrǫ́žiti, -im, vb. pf. abrunden: ukrožen, abgerundet, Jan. (H.).
314. uložíti se, -ím se, vb. pf. sich bereit erklären, Koborid- Erj. (Torb.).
315. umnožíti, -ím, vb. pf. vermehren, vervielfältigen, Cig. (T.), C., nk.; u. se, sich vermehren, Cig., C., nk.
316. umúžiti, -im, vb. pf. u. piščali, Hirtenflöten aus losgelöster Rinde (Weidenrinde) machen, Mik.
317. uslúžiti, -im, vb. pf. 1) u. komu, jemandem einen Dienst erweisen, C.; s tem je Bogu usluženo, Dalm.; — 2) u. se, sich gefällig erweisen, Jan., Slom.- C.; = prikupiti se, Vrt.; ženskam se u., Levst. (Zb. sp.); sich verdient machen, C.; uslužen, verdienstvoll: posebno usluženi državljani, Levst. (Pril.); — 3) u. se, in einen Dienst treten: u. se k notarju, Jurč.; u. se pri kakem društvu, Levst. (Zb. sp.).
318. usnážiti, -snȃžim, vb. pf. schmücken, Meg., C.; z ljubeznivimi rožami usnažen, Trub. (Post.).
319. utážiti, -im, vb. pf. = utolažiti, Habd.- Mik., Cig., Jan.
320. utolážiti, -ȃžim, vb. pf. trösten, beschwichtigen, stillen, besänftigen; u. koga; u. jezo, žejo.
321. utǫ́žiti se, -im se, vb. pf. 1) lästig werden, C.; delo se mi utoži, C., M.; — 2) utoži se mi kaj, etwas erregt mein Bedauern, C.
322. utŕžiti, -im, vb. pf. im Handel Geld lösen, einnehmen, C., Kr.
323. uvážiti, -im, vb. pf. in Betracht nehmen, berücksichtigen, nk.; — češ.
324. užíti, užı̑jem, (užı̑vem, Krelj, Lašče- Levst. [Rok.]), vb. pf. genießen; malo dobrega užiti na tem svetu; naj vsaj nekoliko uživemo tega sveta, Krelj; — u. se česa, u. se mira, slobode, kajk.- Valj. (Rad).
325. vbẹlẹ́žiti, -ẹ̑žim, vb. pf. schriftlich eintragen, Jan. (H.).
326. vdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. 1) einverleiben, Mur., Cig., Cig. (T.); — 2) v. se, sich gesellen, als Mitglied in eine Gesellschaft eintreten, C.
327. verížiti, -ı̑žim, vb. impf. 1) mit Ketten binden, verbinden, Mur., Cig., C.; — 2) verkrümmen, Cig.; v. se, sich kettenartig winden, SlN.- C.; — začel je verižiti, er begann sein Unwesen zu treiben, Svet. (Rok.); neumno v. = neumno govoriti, Levst. (Zb. sp.); — pesni v., Gedichte schmieden, nk.; — 3) den Weinpressriegel einlegen, vzhŠt.- C.
328. vẹ́žiti, -im, vb. impf. verbiegen, verkrümmen, Mur., Cig., Jan.; — v. se, sich werfen (vom Holze); les se veži, Vrtov. (Km. k.).
329. vknjížiti, -knjı̑žim, vb. pf. in das Buch eintragen, verbuchen, intabulieren, Cig., Jan., nk.
330. vlážiti, vlȃžim, vb. impf. feucht machen, befeuchten, Cig., Jan., M., C.; dež vlaži zemljo, C.
331. vložíti, -ím, vb. pf. 1) hineinlegen, einlegen; — einschalten; — v. prošnjo, ein Bittgesuch einreichen; — einladen, packen: blago v., Cig.; — 2) einlegen, auslegen, Cig.; tla so bila z zlatom vložena, Burg.
332. vółžiti se, -im se, vb. impf. durch Feuchtigkeit verderben (von Lebensmitteln), C.
333. vpoložíti, -ím, vb. pf. einreichen, vorlegen, Levst. (Pril.), DZ.
334. vražíti, -ím, vb. impf. 1) = sovražiti, hassen, anfeinden, Jan., C.; Uče nas kleti in vražiti, Levst. (Zb. sp.); čebele se vraže, Levst. (Beč.); — 2) (durch Zauberei) schaden, anthun, anzaubern, Jarn., V.-Cig., C.
335. vzdrážiti, -im, vb. pf. reizen, Jan. (H.).
336. vzmnožíti, -ím, vb. pf. potenzieren, zur Potenz erheben, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
337. vzprǫ́žiti, -im, vb. pf. = sprožiti, losgehen machen: v. nastavo, v. lok, puško, nk.; — v. pretresanje, Erörterungen anregen, Levst. (Močv.).
338. vztǫ́žiti se, -i se, vb. pf. vztoži se mi, es verdrießt mich, Dalm.
339. vzvółžiti se, -im se, vb. pf. verderben, abstehen (von Speisen, Getränken), C.
340. zabẹlẹ́žiti, -ẹ̑žim, vb. pf. an-, vormerken, verzeichnen, notieren, Cig. (T.), nk.; (-biljež- Cig., Jan.).
341. zabrlę́žiti se, -ę̑žim se, vb. pf. z. se kam = brez potrebe kje obtičati, Svet. (Rok.).
342. zabrlǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. pf. in Unordnung bringen: hišo z., BlKr.
343. zadołžíti, -ím, vb. pf. 1) mit einer Schuld (mit Schulden) belasten; hišo z., zadolžena posestva, Cig.; svoj imetek z., Zv.; z. se, in Schulden gerathen; zarad otrok se je zadolžil; z. se pri kom, Cig.; zadolžen; voll Schulden, verschuldet; — 2) verschulden, Mur., Cig.; kaj sem zadolžil? Mur., Kr.; ( germ.).
344. zakrę́mžiti se, -im se, vb. pf. den Mund (zum Weinen) verziehen, das Gesicht verzerren, M., Z.; zakremžen, verzerrt, Cig. (T.).
345. zakrížiti, -im, vb. pf. zugittern, Cig.
346. zakrǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) abrunden, zurunden; krlj, klado na koncu z., Notr.; mit dem Zirkel bezeichnen, C.; abzirkeln: z. podobo, Cig.; — 2) ein lustiges Lied zu singen anfangen: veselo pesem z.
347. založíti, -ím, vb. pf. 1) z. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben; za uho z., unbeachtet lassen, Z.; kar se pri igri dobi, se za uho založi, = kar pri igri skupiš, ne smeš zameriti, Glas.; — hinterlegen: z. čudno moč v čem, Burg.; — daransetzen, Cig.; einlegen: z. dobro besedo za koga, Jurč.; z. priprošnjo, SlN.; — 2) verlegen, verräumen, verrammeln; cesto, pot z. s čim, Cig.; vrata s koli z., Nov.; z deskami kaj z., etwas mit Brettern zulegen, Cig.; z. pote in izhode, SlN.; z. jez, einen Damm abflachen, Cig.; (einen Raum) ausfüllen: peč z drvi z.; z. kopo z drobnimi drvi, Cig.; — = ograditi: z. vinograd, Ravn.; — 3) einen Imbiss nehmen, etwas essen; založi prej kaj, preden boš pil! jvzhŠt.; založi z nami! iss mit uns! Kras- Erj. (Torb.); — 4) mit einem Vorrath von einer Sache versehen; z. koga z blagom, z denarji, z živežem; z. se s čim, sich mit einer Sache versorgen; založen biti s čim, einen Vorrath von etwas haben; obilno založen biti z blagom, ein starkes Lager haben; izvrstno založena knjižnica, LjZv.; — dotieren, Cig., Jan.; — bedecken, Cig.; z. troške, Levst. (Nauk); založeni državni dolg, die fundierte Staatsschuld, Cig. (T.); — 5) z. knjigo, ein Buch verlegen, Cig., nk.; — 6) begründen, Vrt.; z. si srečo, Šol.; — 7) verpfänden, Mur.; — 8) etwas an einen unrechten Ort legen, verlegen; z. kam kako reč; — 9) z. komu kaj, jemandem etwas auftragen, befehlen, C.
348. zalúžiti, -im, vb. pf. 1) einlaugen, in der Lauge beizen, Cig.; — 2) mit Lauge beschmutzen, Blc.-C.; — 3) versaufen: kar skoz teden zasluži, v nedeljo zaluži, Fr.- C.
349. zamlakúžiti, -ȗžim, vb. pf. versumpfen ( trans.), Cig. (T.).
350. zamožíti, -ím, vb. pf. als Heiratsgut (dem Manne) zubringen: z. komu kaj, M., SlGor., ogr.- C.
351. zamrẹ́žiti, -im, vb. pf. 1) mit einem Netze umstricken, Cig., M.; — verstricken, Z.; z. koga v kake reči, ogr.- C.; zamrežil se je, er gieng in die Falle, Cig.; — 2) mit einem Netze vermachen, C.; — vergittern, C.; okno z., Cig., nk.
352. zaokrǫ́žiti, -im, vb. pf. abrunden, Cig. (T.), Žnid.; leča je zadaj bolj zaokrožena (gekrümmt) nego spredaj, Žnid.; arrondieren, nk.
353. zaǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. pf. = zožiti, verengen, Cig. (T.).
354. zapážiti, -pȃžim, vb. pf. verschalen, mit Brettern verschlagen; — verstopfen, Cig., M.; = zatlačiti, n. pr. s slamo, Kr.
355. zaplúžiti, -plȗžim, vb. pf. = zaorati, verpflügen, Cig.
356. zarožíti, -ím, vb. pf. ins Horn stoßen, Jan. (H.); Prvič zapiska, zaroži, Npes.
357. zaržíti se, -ím se, vb. pf. = zarženiti se, Z.
358. zaslúžiti, -im, vb. pf. durch seine Dienste ein Anrecht auf etwas bekommen oder es sich dadurch verschaffen, verdienen: mnogo denarja z.; nekaj sem zaslužil, nekaj sem dobil v dar; še mrzle vode nisi zaslužil; zaslužena plača; zaslužil je kazen, pohvalo, da bi ga obesili; tega nisem zaslužil; zaslužena kazen; — (zaslužiti, = wert sein, "verdienen", vb. impf. [ germ.]).
359. zasnẹžíti, -í, vb. pf. verschneien, einschneien, zasnežilo jih je.
360. zastrážiti, -strȃžim, vb. pf. mit Wachen umstellen, Z., Burg. (Rok.).
361. zatǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) verklagen; z. koga komu; anklagen; z. koga pri sodniku; z. dušo pri telesu = jemanden beim unrechten Richter anklagen, Guts.- Cig.; z. se, sich selbst anklagen; — 2) durch Klagen (Processe) verlieren: z. svoje imenje, Cig.
362. zatŕžiti, -im, vb. pf. durch den Handel verlieren, M.
363. zaužíti, -žı̑jem, vb. pf. verzehren, genießen; — die geweihte Hostie bei der hl. Messe genießen, M.; duhovnik je že zaužil, jvzhŠt.
364. zaverížiti, -ı̑žim, vb. pf. 1) mit einer Kette schließen, zuketteln, Cig.; — 2) bei der Weinpresse Pressriegel einlegen, vzhŠt.- C.; — 3) vergeuden, Cig.; vse premoženje z., Ravn.
365. zavražíti se, -ím se, vb. pf. sich verfeinden: zavražili smo se, wir sind Feinde geworden, BlKr.
366. zdółžiti, -im, vb. pf. verlängern, Štrek.
367. 1. zdrážiti, -im, vb. pf. aufhetzen, aufreizen; erregen, Jan.; — ( nam. vzd-).
368. 2. zdražíti, -ím, vb. pf. vertheuern, Cig., Jan., C.
369. zdrobížiti, -ı̑žim, vb. pf. = zdrobiti, C.
370. zdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. vereinigen; vso vojsko z. na enem mestu; z združenimi močmi; združen biti s čim, sich an etwas knüpfen, Cig.; z. se, sich vereinigen; — telesno se z., sich begatten, Cig., C.
371. zježíti se, -ím se, vb. pf. sich emporrichten, sich emporsträuben, Zora; — ( nam. vz-).
372. 1. zložíti, -ím, vb. pf. 1) zusammenlegen; obleko z. v omaro; kramo z. v krošnjo, Cig.; schichten: drva z. na sežnje, das Holz aufklaftern, Cig.; — z. zemljišča, Grundstücke commassieren, Jan.; — zusammensteuern: z. denar za kak namen; — construieren: z. kaj iz koscev; Bog je telo zložil, Jap.- C.; (eine Schrift für den Druck) setzen, Cig. (T.); — zusammensetzen: zložen iz 10 delov; zložena beseda, ein zusammengesetztes Wort, Cig., nk.; zložen rek, ein zusammengesetzter Satz, Cig. (T.); zložen, mehrnamig ( math.), Cig. (T.); — verfassen: pesem z.; — componieren: napev pesmi z.; — 2) zusammenfalten: pismo, ruto z.; — 3) in Einklang bringen, einverständigen, Cig.; — z. se, übereinkommen, Boh.
373. 2. zložíti, -ím, vb. pf. abladen; drva zložiti in sod naložiti na voz.
374. zmetežíti, -ím, vb. pf. trüben: vodo z., Cig.
375. zmẹ́žiti, -im, vb. pf. (Saaten, Gras) vertreten, SlGor.- C.
376. zmnožíti, -ím, vb. pf. vervielfältigen, Cig.
377. zmǫ́ždžiti, -im, vb. pf. zerquetschen, zermalmen, ogr.- Mik., C.
378. zmožíti se, -ím se, vb. pf. sich ermannen, V.-Cig., Jan.; — ( nam. vzm-).
379. zǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. pf. schmäler machen, verengen, Cig., Jan., Cig. (T.); — verjüngen ( arch.), Cig. (T.).
380. zrúžiti, -rȗžim, vb. pf. bewegen, z. se, sich bewegen, vzhŠt.- C.; — ( nam. vzr-).
381. zverížiti, -ı̑žim, vb. pf. 1) zusammenketten, verketten, Mur., Cig., Rib.- M.; — 2) verkrümmen; zverižen, verkrümmt, verkrüppelt, contract, V.-Cig., C.; ima noge zverižene, C.; — schlecht machen, verpfuschen, Z., Notr.; to je vse zveriženo, Z.; — (einen Aufsatz) zusammenschmieren, Cig. (T.).
382. zverúžiti, -ȗžim, vb. pf. = zverižiti, C., Let.
383. zvẹ́žiti, -im, vb. pf. verkrümmen, verbiegen, schief machen, Mur., Cig.; solnce je desko zvežilo, die Sonne hat das Brett krumm gezogen, Cig.; z. se, sich verziehen, sich werfen, Cig., Jan.; deska se je zvežila, zvežena deska, Cig., Polj.; sleme se je upognilo in streha zvežila, Glas.; zvežena glava, ein verschrobener Kopf, Jurč.; — prim. izvežiti se.
384. bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), ^*von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).
385. bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.- Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. ( LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.
386. brẹ́ča, f. der Baumsaft, C.; pos. das Kirschenpech, C.; — prim. 1. brežiti 2).
387. brę́čati, -ím, vb. impf. schreien, keifen, kläffen, Cig., C.; živina breči, kadar je prestrašena ali lačna ter se hoče gospodarju ali pastirju potožiti, otrok breči, Ljutomer- Pop.; žaba breči, ogr.- Let., SlN.; summen: muha breči, C.; tönen: zato breči moje srce, kakor harfa, Dalm.; — prim. brenčati.
388. 1. búriti, -im, vb. impf. = lupiti, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
389. bužgáti, -ȃm, vb. impf. schälen: b. fižol, turščico, orehe, (bəžgati) Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
390. bȗžkati, -am, vb. impf. = bužiti, bužgati: koruzo b., Naklo ( Gor.).
391. číniti, čı̑nim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.- kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.- Let.
392. dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! ( prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.
393. dẹ́kla, f. 1) das Mädchen (hlapica, die Magd), ogr.- C.; — 2) die Magd; za deklo služiti, als Magd dienen; kuhinjska d., die Küchenmagd; kravja d., die Kuhmagd; mala dekla, die Beimagd, Cig.; — 3) božja dekla, neko bajeslovno bitje, C.; božja dekla = smrt: prej bi bila omečila božjo deklo, belo smrt, Zv.; v vzklikih: božja dekla! jvzhŠt.; divje dekle, nekake Vile, Pjk. (Črt. 33.); — 4) die Dame im Schachspiel, Cig.; — 5) der Bandhaken, die Klammer der Böttcher, Cig.; — 6) neko orodje, s katerim se razbeljen žrebelj prijema, Železniki ( Gor.).
394. dəžljáti, -ȃm, vb. impf. = po malem dežiti, Dol.
395. dlažı̑vọ, n. das Pflastermaterial, Jan.; — prim. dlažiti.
396. dò, * I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.- M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.- Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.- Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
397. dolȃgati, -am, vb. impf. ad doložiti; zulegen, nachlegen; drva dolagati v peč, da bolj gori; ne pošiljajo mu dosti denarjev, mora iz svojega žepa dolagati.
398. drástiti, -im, vb. impf. = dražiti, reizen, aufreizen, Meg., Boh., C., Jan., ogr.- Mik., Trub., Dalm.; d. psa, BlKr.; mesto zoper tebe drastijo, Dalm.; meso nas k hudemu drasti, C.; aneifern, ermuthigen, C.
399. dráščiti, -im, vb. impf. = draždžiti, dražiti, drastiti, ogr.- C.
400. frı̑gati, -am, vb. impf. = pražiti, rösten, Mur., C., Mik.; frigana jetra, Z.; — prim. it. friggere, in der Pfanne backen.

   1 101 201 301 401 501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani