žiti (201-300)

201. pootǫ́žiti, -im, vb. pf. betrübt machen: p. dušo, SlN.; — p. se, niedergeschlagen, betrübt werden, Bes.
202. poǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. pf. schmälern, verengen, Cig.
203. poprážiti, -prȃžim, vb. pf. ein wenig rösten, Cig.
204. poslúžiti, -im, vb. pf. 1) bedienen: p. koga s čim, Mur., Cig.; — zu Diensten sein: sreča mu ni hotela poslužiti, da bi zvršil zapoved, LjZv.; — vinske letine so poslužile (sind gut ausgefallen), Raič ( Let.); — poslužilo mu je, es ist ihm gelungen, Raič (Slov.); — 2) nachdienen, (das Versäumte) abdienen, Jan.; — 3) p. se, sich bedienen, Gebrauch machen, Guts.- Cig., Slom.- C., nk.; (po nem.).
205. posnážiti, -snȃžim, vb. pf. nach der Reihe säubern, aufsäubern, putzen; dekla je vse posnažila, potem je šla spat.
206. posovrážiti se, -vrȃžim se, vb. pf. sich verfeinden, Svet. (Rok.).
207. postrúžiti, -im, vb. pf. 1) verdrechseln, Cig.; — 2) behobeln, DZ.
208. potážiti, -im, vb. pf. besänftigen, beruhigen, M., C.; trösten, Jan., Ravn.; — prim. bav. dasig, kor.-nem. tasigen, = ruhig, still machen, Levst. (Rok.).
209. potežíti, -ím, vb. pf. beschweren, C.
210. potolážiti, -ȃžim, vb. pf. trösten, beruhigen, beschwichtigen; žalostnega, jeznega človeka p.; p. otroka; p. jezo, žejo; — p. se, ruhig werden: jeza, bolečina se potolaži, der Zorn, der Schmerz mindert sich, Cig.
211. potǫ́žiti, -im, vb. pf. klagend vorbringen, klagen; p. komu svojo nadlogo; Bogu bodi potoženo! Gott sei es geklagt! — p. se, sich beklagen.
212. použíti, -žı̑jem, vb. pf. genießen, verzehren; p. kruh, malico, sv. hostijo; do dobrega p., ausgenießen, Cig.; — aufzehren, verbrauchen, consumieren, Cig., Jan.
213. povẹ́žiti, -im, vb. pf. (eine Fläche) verbiegen, krümmen, C.
214. povlážiti, -vlȃžim, vb. pf. befeuchten, Cig., C.
215. povrážiti se, -im se, vb. pf. = v vraga se izpremeniti, DSv.
216. povžíti, -žı̑jem, vb. pf., Cig., Jan., pogl. použiti.
217. pozaužíti, -žı̑jem, vb. pf. nacheinander verzehren.
218. požíti, -žı̑jem, vb. pf. = použiti, aufzehren, Mur.
219. prážiti, prȃžim, vb. impf. schmoren, rösten, prägeln; praženo meso, SlGor.; pražen krompir, geröstete Erdäpfel, Gor., SlGor.; dünsten, Cig., Jan.; pražena jabolka, gedünstete Äpfel, Gor.; im Fett backen: krape, jajca p., SlGor.; tudi: zabel p., SlGor.
220. predložíti, -ím, vb. pf. vorlegen, Mur., Cig., Jan., nk.; pisma p. oblastvu, nk.; — beantragen, proponieren, Cig., Jan.
221. predpoložíti, -im, vb. pf. voraussetzen, Cig. (T.); (po nem.).
222. predražíti, -ím, vb. pf. übertheuern, übersteigern, Cig.
223. predrožíti, -ím, vb. pf. 1) mittelst der Fährstange (drog) in einem Fahrzeug über ein Wasser fahren, überführen, Jan., Cig.; Le na noge, vstanite! Nas prek Save predrožite! Npes.- Vod. (Pes.); — reko p., über den Fluss setzen, C.; — 2) = prebosti, C.; Le srednjo (glavo) glej mu predrožit', Npes.-K.
224. prekǫ́žiti se, -im se, vb. pf. sich häuten (von Seidenwürmern), C.
225. prekrížiti, -im, vb. pf. = prekrižati: kruh z nožem p., kajk.- Valj. (Vest.); — p. se = prekrižati se, M.
226. prekrǫ́žiti, -im, vb. pf. durchkreisen, Cig., Jan.
227. preložíti, -ím, vb. pf. 1) anders oder anderswohin legen, überlegen, umlegen; drva, deske p.; bolnika p.; — permutieren ( math.), Cig. (T.); — dislocieren, Cig.; p. se, übersiedeln, Polj.; — entwenden: ta posel rad kaj preloži, Cig.; — verlegen, verschieben, vertagen; p. dan, eine Tagsatzung erstrecken; zbor p., Cig., nk.; — 2) zum Bessern ändern, erleichtern, Cig.; ne morem p., ich kann es nicht ändern, Cig.; težavo komu p., Jsvkr.; rad bi si kako preložil, ich möchte mir meine Lage irgendwie verbessern, Cig.; Bog ti preloži trpljenje! Svet. (Rok.); p. komu kaj, jemanden von etwas dispensieren, ihm etwas nachsehen, Cig., C.; kazen p., Zora; temu se moraš pritožiti, kdor ti more preložiti, Jan. (Slovn.); — preložilo se mu je, es geht ihm besser, Cig.; — 3) (in eine andere Sprache) übersetzen, Jan.; — 4) = preobložiti, überladen, Cig.; p. koga, überbürden, C., Svet. (Rok.); — 5) p. knjigo z belimi listi, ein Buch interfoliieren, Cig.
228. premrẹ́žiti, -im, vb. pf. 1) mit einem Netze überziehen, Z.; — trava je premrežena, das Gras ist verfilzt, Z.; — netzen ( math.), Cig. (T.); — 2) durch ein Gitter absondern, abgittern, Cig.; gittern, Jan.
229. prenaložíti, -ím, vb. pf. 1) zu sehr beladen, überladen; — 2) umladen, Cig., Jan.
230. preobložíti, -ím, vb. pf. zu sehr beladen, überladen, überbürden, überhäufen; z delom koga p.; preobložen z davki, zu sehr mit Steuern belastet, Cig.
231. preobtežíti, -ím, vb. pf. überlasten, Jan. (H.).
232. prepážiti, -pȃžim, vb. pf. durch eine Schalwand absondern, Cig.; prostor p., in einem Raume einen Verschlag machen, Cig.
233. preplúžiti, -plȗžim, vb. pf. = preorati, Z.
234. preprážiti, -prȃžim, vb. pf. 1) durchrösten; — 2) von neuem rösten, aufrösten, Cig.
235. prerazdrážiti, -im, vb. pf. überreizen, Cig.
236. preslúžiti, -im, vb. pf. dienend zubringen, durchdienen.
237. presnážiti, -snȃžim, vb. pf. 1) durgehends säubern, Z.; — 2) von neuem säubern, Cig.
238. presrẹ́žiti se, -im se, vb. pf. = s srežem se pokriti, mit Rauheis sich bedecken, Z.
239. prestrúžiti, -im, vb. pf. = prestrugati; 1) überhobeln, Cig.; — 2) umdrechseln, Cig.
240. pretežíti, -ím, vb. pf. zu schwer machen, erschweren, C.
241. preužíti, -žı̑jem, vb. pf. im Übermaß genießen: veselje preužito se ugabi, Cig.
242. preverížiti, -ı̑žim, vb. pf. 1) überketten, Cig.; — 2) bei der Weinpresse die Pressriegel umlegen, vzhŠt.- C.
243. prevlážiti, -vlȃžim, vb. pf. durchfeuchten, durchweichen, Cig., Jan.
244. priblížiti, -blı̑žim, vb. pf. = približati, C., Zora.
245. pridrúžiti, -drȗžim, vb. pf. beigesellen; p. koga komu; p. si koga, sich jemanden associieren, Cig.; — einverleiben, Jan.; — p. se, sich zugesellen, sich anschließen; p. se komu na potu, pri igri, pri glasovanju.
246. prikrę́mžiti, -im, vb. pf. 1) = s kremženjem dobiti, abweinen, Cig.; — 2) p. se, mit verzerrtem Gesicht weinend kommen.
247. priložíti, -ím, vb. pf. dazulegen, beilegen; drv p. k ognju; denarje p. k pismu; — p. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben, Ljub.; — beisteuern, Cig.; — anwenden, C.; vsi imamo skrb p., Krelj; — andichten: p. komu kaj, Cig.
248. primožíti, -ím, vb. pf. 1) durch Heirat erwerben, erheiraten (o ženski); primožena otroka, Npr.-Krek; — 2) p. se kam, h komu, zuheiraten (o ženski).
249. prislúžiti, -im, vb. pf. durch Dienen, Arbeiten u. s. w. erwerben, verdienen; veliko denarja si p.
250. pritežíti, -ím, vb. pf. schwerer machen, Cig.; — verballasten, Cig.
251. pritǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) p. koga, gegen jemanden Klage erheben, Svet. (Rok.); verklagen: (v šoli) koga p., Goriš.; — 2) p. se, sich beklagen, sich beschweren; p. se o čem, zastran česa; p. se zoper kak odlok, recurrieren; p. se na kazen, na prepoved k deželni oblasti, gegen das Straferkenntnis, gegen das Verbot an die Landesstelle recurrieren, Levst. (Pril., Nauk); p. se k vrhovnemu sodišču, DZ.
252. pritŕžiti, -tȓžim, vb. pf. = s trženjem pridobiti, durch den Handel erwerben.
253. prizaslúžiti, -im, vb. pf. nebenbei verdienen, Gor.- DSv.
254. probẹlẹ́žiti, -lẹ̑žim, vb. pf. vormerken, DZ.
255. prodołžíti, -ím, vb. pf. verlängern, Cig. (T.), DZ., Zora; — stsl., rus.
256. prǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) losschnellen, Cig.; p. puščice z loka, LjZv.; p. samostrel, LjZv.; — entgleiten lassen, Z.; hlode p. po drči, po žlebih, Svet. (Rok.), LjZv.; grot zrnje med mlinska kamena proži, Z.; p. se, sich loslösen, Jan.; prst se v jamo proži, vzhŠt.- Vest.; — mittelst Schnellkraft in Bewegung setzen: ne proži ure! vzhŠt.- Vest.; mreže p. pticam, Vögel mit Netzen fangen, Jsvkr.; p. se, sich federn, Cig.; kal se proži v zrnju in razširja, Vrt.; — losdrücken: puške p., Jan., C.; samostrel p., LjZv.; — ( fig.) anregen, in Vorschlag bringen, C.; — 2) hinstrecken, hinrecken, Cig.; p. roko, Cig.; p. priliko, eine Gelegenheit bieten, DZ.; — p. se, sich erstrecken, reichen, Cig., Jan.; ( hs.).
257. pŕžiti, pȓžim, vb. impf. = pražiti, Jan.; — hs.
258. púžiti, -im, vb. impf. peške zametati, kadar se jẹ́ koščeno sadje, Vrhnika- Štrek. (LjZv.); prim. pužina, bužina.
259. razblážiti, -im, vb. pf. selig stimmen: ves razblažen, ganz beseligt, Erj. (Izb. sp.).
260. razdę́žiti se, -im se, vb. pf. = počiti in razlesti se: klobasa se je razdežila, Gor.
261. razdołžíti, -ím, vb. pf. 1) von Schulden befreien, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; — r. se, sich schuldenfrei machen, Cig.; — 2) von einer Schuld freisprechen, Cig.
262. razdráždžiti, -im, vb. pf. razdražiti, ogr.- M.
263. razdrážiti, -im, vb. pf. reizen, aufreizen, erregen, otroka, psa r.; živce r., nk.; — verhetzen, Cig., Jan.
264. razdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. entzweien, trennen, scheiden, auflösen, Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; r. se s kom, mit jemandem brechen, Cig.
265. razjúžiti se, -jȗžim se, vb. pf. aufthauen, Št.
266. razkúžiti, -im, vb. pf. desinficieren, Cig. (T.), DZ., Erj. (Min.), nk.
267. razložíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderlegen; r. blago; — zur Schau ausstellen; — 2) auseinandersetzen, darlegen, erklären.
268. razmnožíti, -ím, vb. pf. vermehren, vervielfältigen; r. se, sich vermehren, sich ausbreiten.
269. razmoždžiti, -im, vb. pf. zerquetschen, ogr.- C.
270. raznẹ́žiti, -nẹ̑žim, vb. pf. verzärteln, SlN.
271. razorǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. pf. entwaffnen, Mur., Cig., Jan., nk.; — tudi: -žíti, -ím.
272. razpoložíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderlegen, jedes Ding an den gehörigen Ort legen; spiski so razpoloženi (liegen zur Einsicht auf), Cig.; r. se, sich lagern: r. se po gorki peči po dolgem, Jurč.; — 2) razpoložen, gestimmt, aufgelegt, disponiert, Mur., nk.
273. raztǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) betrüben, Jan.; — kränken, beleidigen, Hal.- C.; — 2) r. se, traurig werden, C.; — 3) r. se komu, jemandem sein Leid ausklagen, C.
274. razvážiti, -im, vb. pf. erwägen, bedenken, ogr.- C.
275. rǫ́žiti, -im, vb. impf. Geräusch machen, vzhŠt.- C.; s pestnico po stolu r., vzhŠt., ogr.- Kres.
276. rúžiti, rȗžim, vb. impf. aushülsen, schälen: fižol, grah r.; zelene orehe r., Cig., Jan., Dol.; grah se ruži, die Erbsen rühren sich aus, Cig.; — entkörnen: koruzo r., Cig., Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt., BlKr.; — korenje r. = blato s korenja strgati, Celjska ok.- Trst. (Let.); — r. koga, jemanden ausziehen ( fig.), Zv.; — prim. žuriti.
277. sčímžiti, -čı̑mžim, vb. pf. = izčimžiti, mager machen: sčimženo telo, abgezehrter Leib, Cig.
278. sčmážiti, -čmȃžim, vb. pf. zusammenschmoren: skuhati in s., Zora.
279. serížiti se, -ı̑žim se, vb. impf. lästig sein, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. seriga 2).
280. səslúžiti, -im, vb. pf. = odslužiti: z vožnjo, na vožnji dolg s., eine Schuld abfahren, Cig.
281. sfížiti se, -im se, vb. pf. zusammenschrumpfen, Cig.; — prim. figa.
282. skalúžiti, -ȗžim, vb. pf. = 1. skaliti, C.
283. skrę́mžiti, -im, vb. pf. verzerren, verziehen; s. obraz; s. čelo, C.; s. se, = s. obraz; — skremžen, mit einem (zum Weinen) verzogenen Gesichte, Gor.
284. skrǫ́žiti, -im, vb. pf. rund machen, abrunden, Mur., Cig.; skrožena cesta, eine gewundene Straße, C.; — arrondieren, C.; — s. se, sich im Kreise ansammeln: smeti se skrožijo v rešetu nad zrnjem pri občinjavanju, Slc.
285. skúžiti, -im, vb. pf. verpesten, Mur.
286. slanjúžiti, -ȗžim, vb. impf. faulenzen, C.
287. slúžiti, -im, vb. impf. 1) im Dienstverhältnisse stehen, dienen: kdor nima doma, mora s.; s. bogatega kmeta; cesarja s., in kaiserlichen Diensten stehen; s. pri kom, bei jemandem in Diensten stehen; pri dvoru s., zu Hofe dienen, Cig.; s. za hlapca, za deklo, als Knecht, als Magd dienen; — s. koga, jemanden bedienen, Nov.- C.; s. koga z vinom, jemandem mit Wein aufwarten, C.; — zvesto komu s., jemandem ein treuer Diener sein, treu dienen; dvema gospodoma s., zweien Herren dienen; Bogu s., Gott dienen; — s. mesu, poželjenju, den Lüsten fröhnen, Cig.; — 2) abhalten, feiern, Mur.; god, domlatke s., den Namenstag, die Beendigung des Dreschens feiern, Mur.; gostijo, sedmino s., ein Mahl, den Todtenschmaus abhalten, Fr.- C.; sv. mašo s., die hl. Messe lesen, C., Z.; — 3) dienlich sein; tak nož mi dobro služi, Fr.- C.; sreča, vreme nam služi, ogr.- C.; to mi ne služi, das bekommt mir übel, Cig.; — s. v kaj, zu einem Zwecke dienen: s. v zdravilo, Erj. (Min.); s. v lepotičje, Šol.; — 4) verdienen; koliko služiš na leto? was ist dein Jahreslohn, Jahresgehalt? s. si denar, Geld verdienen; s. si svoj kruh, sein Brot gewinnen; s. si čast, Ehre gewinnen, C.
288. snážiti, snȃžim, vb. impf. 1) säubern, reinigen, putzen; s. obleko, die Kleider putzen; — 2) zieren, schmücken, Meg.- Mik., Dict., Guts.; snažil vas je z zlatimi snagami, Dalm.; s. božjo hišo, Dalm.; s. se, sich schmücken, Jap.- C.
289. snẹžíti, -í, vb. impf. schneien; sneži, es schneit; kosmato sneži, es flockt, Jan.
290. sovrážiti, -vrȃžim, vb. impf. feind sein, Hass hegen, hassen; s. koga, kaj: s. koga v smrt, jemandem todfeind sein, Krelj; = s. koga na smrt, Jurč.; = smrtno koga s., nk.
291. sprážiti, -prȃžim, vb. pf. schmoren, prägeln, rösten, Cig.; s. komu jajc, jemandem eine Eierspeise machen, SlGor.
292. sprǫ́žiti, -im, vb. pf. losgehen machen; puško s., das Gewehr losdrücken; uro s., die Uhr in Gang bringen; s. jezik, die Zunge lösen, Cig.; s. se, losgehen; puška se je sprožila; — ins Rollen bringen, in Bewegung bringen: kamen s., da teče navzdol, drevo s., če je kje obviselo, Svet. (Rok.); s. se, ins Rollen, in Bewegung kommen; — veranlassen, in Anregung bringen, Cig., Jan., C., DZ., nk.; beseda besedo sproži, ein Wort gibt das andere, Z.; vprašanje s., eine Frage aufwerfen, Cig. (T.); — ( nam. vzp-).
293. spŕžiti se, -im se, vb. pf. = (od suhote) v prah se zdrobiti, BlKr.
294. srẹ́žiti se, -im se, vb. impf. = v srež se izpremenjati, harschen, Cig.; — reka se sreži = srež gre po reki, C.
295. 1. stǫ́žiti se, -i se, vb. pf. leid thun, C.; — stoži se mi, eine Sehnsucht ergreift mich; stoži se mi po domu, Zora; stoži se ji po oddaljeni sestrici, LjZv.; — stoži se mi, ich werde überdrüssig, Jan.; es verdrießt mich, C.; stoži se mi sakramenta, Trub.; stoži se mi v cerkev iti, Jsvkr.; — stožilo se mi je, ich bin schläfrig geworden, C.
296. 2. stǫ́žiti se, -im se, vb. pf. sich bäumen (o konju), C., Mik.; ( nam. vzt-); — prim. tog.
297. strážiti, strȃžim, vb. impf. 1) aufpassen: mačka na miško straži, Dol.- Svet. (Rok.); — 2) Wache halten, Cig., Jan., nk.; — s. koga, jemanden bewachen, nk.; — praes. strážim, Cv.
298. strúžiti, -im, vb. impf. = strugati, schaben, Mur.; — drechseln, Jan., Rib.- Mik.; — hobeln, GBrda- Erj. (Torb.); ( fig.) lužil in stružil ga je, Erj. (Izb. sp.).
299. tážiti, -im, vb. impf. = tolažiti, Mur., Cig., Jan., Ravn.; — prim. bav. dasig, št.-nem. tasig = kleinlaut, geduldig, C.
300. telẹ́žiti se, -ẹ̑žim se, vb. impf. unruhig sein ( v. Kindern), Buče ( Št.)- C.

   1 101 201 301 401 501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani