žeti (52)

1. žéti, žánjem, vb. impf. mit der Sichel abschneiden; schneiden; pšenico, travo, praprot ž.
2. dožę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit dem Getreideschneiden bis zu einer Stelle gelangen, C.; — 2) den Schnitt des Getreides beenden; dožele smo.
3. izžę́ti, -žmèm, vb. pf. (her)ausdrücken, entpressen; vodo iz perila i., auswinden, Cig.; ločitev bo izžela marsikatero solzo, Cv.; — erpressen, Cig.; ausringen: perilo i., Cig., Jan.; — entsaften, Cig.
4. izžę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel herausschneiden; — 2) = dožeti, M.
5. kržetı̑ja, f. das Kreisgericht, LjZv., Dol.; — prim. križatija.
6. kužẹ́ti, -ím, vb. impf. in gebückter Stellung sein, hocken, jvzhŠt.
7. mužẹ́ti, -ím, vb. impf. saften (von Bäumen im Frühjahr), M.
8. nažę́ti, -žánjem, vb. pf. eine gewisse Menge (Getreide) schneiden; malo pšenice n.
9. nažę́ti, -žmèm, -žámem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge Flüssigkeit ausdrücken, auspressen; n. vode iz mokrega perila; n. mošta iz zdruzganega grozdja; — 2) nažet, gepresst voll: vreča je nažeta, Celjska ok.; — nažet človek, ein dicker Mensch, Celjska ok.
10. obžę́ti, -žánjem, vb. pf. die Spitzen des Getreides mit der Sichel beschneiden: žito o., Z.
11. odžẹ́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel hinwegschneiden, Cig., M.; sapica je majala visoko odžeto strnišče, Jurč.; — 2) den Schnitt (des Getreides) beenden.
12. ožę́ti, ožámem, ožmèm, vb. pf. ausdrücken, auspressen; o. pomarančo, Cig.; o. grozd v kozarec, Ravn.; — auswinden, ausringen: o. perilo; — ožet človek, ein Mensch ohne Saft und Kraft, C.; — ožę̑t, compress, C.; klein und dick, Z.
13. podžę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) darunter mit der Sichel abschneiden; (trsje) p., das Unkraut im Weingarten mit der Sichel abschneiden, unterschneiden, jvzhŠt.; — 2) das Getreide vor dem Schossen abschneiden, schröpfen, Cig., Jan.
14. požę́ti, -žánjem, vb. pf. mit der Sichel allmählich abschneiden, absicheln, abernten; vso pšenico smo požele.
15. prežę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend durchgehen, Valj. (Vest.); p. njivo, p. pot na njivi, da lahko z vozom črez njo peljejo, Ig (Dol.); — 2) im Schneiden mit der Sichel zuvorkommen: p. koga. Dol.
16. prežę́ti, -žmèm, vb. pf. 1) durchpressen, durchdrücken: sok p., Cig., C.; — umfassend eindrücken: život p., den Leib schnüren, Z.; prežeta črez pas, LjZv.; vez prežme drevesce, Z.; — 2) von neuem pressen, Cig.
17. prižę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend gelangen: p. do sredi njive, do kraja; — 2) mit dem Schneiden verdienen: p. si nekoliko grošev; — 3) mit der Sichel abstutzen, Jan.; p. žito, die Spitzen des Getreides abschneiden, Cig.; žitu vršiče p., Ravn. (Abc.).
18. prižę́ti, -žámem, -žmèm, vb. pf. = pritisniti: k sebi, k srcu p., Vrt., Erj. (Izb. sp.).
19. səžę́ti, -žámem, -žmèm, vb. pf. zusammendrücken, abpressen, Cig.
20. spržẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Staub werden, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
21. strižetína, f. coll. = ostrižki, C.
22. stržẹ́ti, -ím, vb. impf. = strčati, ragen, Mur., Pot.- Cig.
23. ščəžẹ́ti, -ím, vb. impf. kriechend rennen, Met.
24. užę́ti se, -žánjem se, vb. pf. sich mit der Sichel beim Schnitt schneiden, Cig., Notr.
25. zažę́ti, -žámem, -žmèm, vb. pf. 1) pressend eindrücken, einschneiden; motvoz je zažel drevesno skorjo; ženske so zažete, ako so jako pritisnjene črez pas, žužki so zažeti, Levst. (M.); — 2) zažet, stark zusammengepresst, Levst. (M.); zusammengedrückt, M.; compact, C.; zažeto grozdje, dichtbeerige Trauben, Z.; — untersetzt, von starkem Körperbau: z. človek, C.
26. zažę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel zu weit schneiden, Z.; — 2) mit der Sichel zu schneiden anfangen: gospodar na vsakem oglu njive zažanje za jeden snop, kajk.- Valj. (Vest.).
27. bı̑lje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.
28. dožínjati, -am, vb. impf. ad dožeti; in der Beendigung des Getreideschnittes begriffen sein.
29. drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.- Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).
30. izvíti, -víjem, vb. pf. 1) herauswinden, entwinden; i. komu kaj iz rok; i. se, sich entwinden: i. se komu iz naročja, Cig.; — mit Anstrengung, List u. dgl. etwas erlangen: z lažjo i. kaj iz koga, erlügen, Cig.; i. jo, etwas mit List durchführen, Cig., Jan.; — i. se, sich aus einer Verlegenheit herausarbeiten; — 2) = izviniti; i. si roko; — 3) i. perilo = izžeti, auswinden, Cig.
31. izžẹ̑mati, -am, vb. impf. ad izžeti; durch Drücken, Pressen herausbringen, auspressen, entpressen; vodo iz perila i., auswinden, Cig.; — erpressen, Cig.
32. izžínjati, -am, vb. impf. ad izžeti (žanjem).
33. komárnica, f. pastirska koča v senožetih gorskih, Krn- Erj. (Torb.).
34. križatı̑ja, f. = križanija, C.; (križetija), Cig.
35. nažẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad nažeti, -žmem.
36. obžínjati, -am, vb. impf. ad obžeti, Z.
37. oraníca, f. das Ackerland: senožeti in oranice, LjZv.
38. osrẹ̑dək, -dka, m. 1) das in der Mitte Liegende, das die Mitte Bildende, Cig.; Ljubljana, o. kranjske dežele, Jurč.; — der Mittelpunkt ( fig.): o. gibanja, Raič (Slov.); — die Enclave ( geogr.), Cig. (T.), DZ.; — dasjenige, was zwischen zwei vermessenen Fundgruben übrig bleibt, die Überschar ( mont.), Cig., DZ.; — die Flussinsel, Mur., Cig., Jan.; die Inseln in der Drau heißen "osredki", Jarn. (Rok.); (Tje na osredek Blejskega jezera, Preš.); — ein beraster Platz zwischen Äckern, Jarn., Štrek., Notr., Dol.; — = majhen gozdič sredi senožeti, Tolm.- Štrek. (Let.); — die Mittelfurche, Mur., Cig.; na osredke orati, C.; osredke pobirati, die Mittelfurchen aufackern, Cig.; — 2) = sredstvo, das Mittel, C., Ravn.- Valj. (Rad); (po nem.).
39. ožẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad ožeti; ausdrücken, auspressen; pomarančo o., Cig.; auswinden, ringen; o. perilo.
40. ožmẹ́ti, -žmèm, vb. pf. = ožeti, Dict.- Mik., Cig., Št., Gor.
41. podžínjati, -am, vb. impf. ad podžeti; 1) das Gras o. das Unkraut unterschneiden ( z. B. im Weingarten): kedaj boste podžinjali? jvzhŠt.; — 2) (das Getreide) schröpfen, Cig., Jan.
42. požínjati, -am, vb. impf. ad požeti; das Getreide schneiden, Cig.
43. prežẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prežeti (-žmem); 1) durchpressen, durchdrücken, Cig.; — (die Wäsche) ringen, Jan.; — 2) umfassend eindrücken, Z.; — 3) von neuem pressen, Cig.
44. prežínjati, -am, vb. impf. ad prežeti; mit der Sichel durchschneiden, Z.; — (die Saat) schröpfen, stutzen (bevor sie Ähren ansetzt), C.
45. prižẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prižeti, (-žmem); = pritiskati, Z., Vrt.
46. səžẹ̑mati, -am, vb. impf. ad sežeti.
47. smodíšče, n. die Sengstätte, Mur., Cig., Jan.; lepe zelene loke, senožeti, muljave enake smodišču so zdaj, Ravn.; — na smodišču koga pustiti, jemanden in der Verlegenheit lassen, Slov. Čbela- C.
48. stŕžati, -ím, vb. impf. = stržeti, strčati, ragen, C.
49. vrẹ̑łəc, -łca, m. 1) eine hervorsprudelnde Quelle, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jarn., Jan., Cig. (T.); vrelce zovejo male izvirke, ki se po deževju pokažejo po gorskih senožetih, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 2) človek, zlasti otrok, ki neprestano govori, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) der Eifrige, ogr.- C.; — 4) der Sprudelstein, Cig. (T.).
50. žę̑nkati, -am, vb. impf. = žeti, Npes.- C.
51. žı̑nkati, -am, vb. impf. = žeti, Npes.-Vraz.
52. žmíkati, -kam, -čem, vb. impf. pressen, auspressen, ausdrücken; seske ž., Dalm.; grozdje ž., BlKr.; perilo ž., die Wäsche ringen, Cig., Kras, Soška dol., Lašče- Erj. (Torb.); povesma ž., Z.; sir ž., den Käse in Klumpen auspressen, Z.; — ( pren.) bearbeiten: nemilo ga je lužil in žmikal, Erj. (Izb. sp.); — prim. -žeti, (-žmem).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani