ženitev (14)

1. ženı̑təv, -tve, f. die Heirat (des Mannes); biti za ž., heiratsfähig sein.
2. ženı̑təvski, adj. Heirats-, Hochzeits-, C.; ženitevska dovolitev, der Eheconsens, Levst. (Nauk).
3. oženı̑təv, -tve, f. die Verheiratung eines Mannes.
4. zaženı̑təv, -tve, f. = zaženilo, M.
5. dǫ́bəlj, -blja, adj. fähig, tauglich, Cig., C.; nesi dobelj vrat za soboj zapreti, bist (vor Faulheit) nicht imstande, Lašče- Erj. (Torb.); od pijanosti ni bil toliko dobelj, da bi šel v seno leč, Ig; d. za ženitev, heiratsfähig, Jan.
6. gódən, -dna, adj. 1) die gehörige Zeit habend, reif, vollkommen ausgebildet, Mur., Cig., Jan.; godno dete, Dalm.; ptiči so godni, flügge; — hruške so godne, jvzhŠt.; lan je g., der Flachs ist genug geröstet, Cig.; za ženitev g., Mur.; godna leta za možitev, ženitev, die Geschlechtsreife, Cig.; g. božjega kraljestva, reif für das Reich Gottes, Ravn.- Mik.; — 2) frühzeitig: godni dež in pozni dež, Dalm.; godno, zeitlich, früh, ogr.- C.; v godno rano, in aller Frühe, ogr.- C.
7. naplésti, -plétem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge flechten; veliko jerbasov n.; — eine gewisse Menge stricken; deset parov nogavic n.; — 2) bekränzen: oltar n. z venci; lepo napletena podoba; — 3) zuwege bringen, zustande bringen, anzetteln, anstiften, einfädeln, Cig.; ženitev n., C.; — n. komu, einem arg mitspielen, Cig.; — na to je napleteno, es ist darauf angelegt, Cig.; — 4) durchprügeln, durchpeitschen, Z., Let.; — 5) n. jo kam, irgendwohin enteilen, Kr.
8. naplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad naplesti; 1) bekränzen; n. kapelico; — 2) zuwege zu bringen suchen: n. ženitev, C.; — anzetteln, anspinnen, Cig.; — 3) prügeln, M.; n. koga z bičem, Šol.; — plagen, Cig.; — (po citrah) neusmiljeno n., die Zither unsanft schlagen, Jurč.; — n. koga, jemanden drängen, zwingen, in jemanden drängen, Cig., Savinska dol.
9. razdı̑rati, -am, vb. impf. ad razdreti; zerstören, niederreißen; streho r.; zerlegen: voz r., Št.- C.; — umstoßen, rückgängig machen; ženitev r., Z.; — besprechen, erwägen; kako modro ukrepati in r., Jurč.; imenitna opravila r., Kod. (Mar.); neumevne reči r., Zora; prazne besede r., unnütze Worte verlieren, Jan., Levst. (Zb. sp.), Erj. (Izb. sp.).
10. razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; ( prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).
11. sváčina, f. die Schwägerschaft, Meg., Cig.; ženitev v svačini, Dalm.
12. žę̑nba, f. = ženitev: kaj te moja ž. skrbi? Koborid- Erj. (Torb.).
13. ženı̑tba, f. = ženitev, Valj. (Rad); (-dba), Prip.- Mik.
14. ženı̑tva, f. = ženitev.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani