žena (101-155)

101. rę́jən, -jna, adj. Zucht-; Erziehungs-, Cig., Jan.; rę̑jni oče, der Nährvater, Cig.; rejna žena vseh duš cele fare, Jap. (Prid.).
102. rẹ̑z, -ı̑, f. 1) das Schneiden, Cig.; — der Schnitt, das Beschneiden der Reben, Mur., Cig., C., Vrtov. (Vin.), LjZv.; — 2) der Einschnitt, Cig., Jan.; der Einschnitt am Wagebalken: tri rezi potegniti na tehtnici, Erj. (Izb. sp.); — ein Viertelpfund, Mur., Cig., Polj.; ( die Unze, V.-Cig., Met.); — 3) red pokošene (posečene) trave, Z., Tolm.- Erj. (Torb.); — 4) = rezanica 1), der Häckerling, Mur., Jan., Št.; Zdaj konjem poklada, Napravlja jim rez, Npes.-K.; — 5) die Schneide, die Schärfe ( z. B. des Messers), Jarn., Jan.; — 6) die Schärfe, die Säure: na rez iti, gähren, sauer werden, C.; izpražena moka ne gre na rez, Bes.
103. 1. rodíti, -ím, vb. impf. et pf. 1) zeugen (v evangeliju): Abraham je rodil Izaka; — 2) gebären; žena, kadar rodi, ima bridkost, ali kadar dete porodi, uže ne misli na bridkost, Krelj; ti, neporodna, kir (ki) ne rodiš, Dalm.; veseli se, ti nerodovitna, katera ne rodiš, Jap. (Sv. p.); kar mačka rodi, rado miši lovi; V Arabje puščavi Se ptiček rodi, Preš.; — r. se, geboren werden; rojen je prvega januarja; — 3) Früchte tragen: to drevo rodi obilo sadu; — hervorbringen, entstehen machen: zemlja naj rodi travo, zeli in rodovitna drevesa, Ravn.; — 4) erzeugen, verursachen; prepir rodi sovraštvo; r. se, entstehen; iz prepira se rodi sovraštvo.
104. rodovı̑tnica, f. = rodovitna žena, die Heckmutter, Cig., Jan.
105. ržę̑n, adj. aus Roggen, Roggen-; ržen kruh, ržena moka; rženi cvet = junij, Vod. (Pes.); (ržni cvet, Mur.).
106. sāgo, m. moka iz palmovega stržena, der Sago, Cig., Tuš. (B.).
107. sinǫ̑vlji, adj. des Sohnes, Dol.- Mik.; sinovlja ljubezen, BlKr.; sinovlja žena, die Schwiegertochter, Dict.; sinovlji sin, des Sohnes Sohn, Levst. (Zb. sp.); očina duša je tako dobro moja, kakor sinovlja duša, Dalm.
108. sklon, adj. = naklonjen, Cig. (T.); žena mi je sklona, C.; — prim. rus. sklonnyj.
109. skrǫ́žiti, -im, vb. pf. rund machen, abrunden, Mur., Cig.; skrožena cesta, eine gewundene Straße, C.; — arrondieren, C.; — s. se, sich im Kreise ansammeln: smeti se skrožijo v rešetu nad zrnjem pri občinjavanju, Slc.
110. sláma, f. das Stroh; pšenična, ržena, ovsena s.; prazno slamo mlatiti, leeres Stroh dreschen; slamo imeti v glavi, ein leeres Gehirn haben; v slamo se vdreti, ins Wochenbett kommen, Z.; v slami ležati, im Wochenbett sein, Pjk. (Črt.); bodi slama ali seno, da je le polno črevo, Npreg.- Erj. (Torb.); slama se pri ognju vname = Gelegenheit macht Diebe, Npreg.- Cig.; s slamo ogenj pokriti = eine vergebliche Arbeit thun, Z.; — kumova s. = rimska cesta, die Milchstraße, Valj. ( Glas. 1867. 221.).
111. slastı̑čarica, f. = žena, ki slastice pripravlja, LjZv.
112. 1. snẹžę̑n, adj. aus Schnee, Schnee-; snežena kepa; snežena muha, die Schneeflocke, Cig.; sneženi pas, die Zone des ewigen Schnees, Cig. (T.).
113. sǫ́dija, f. = sodnikova žena, Tolm.- Erj. (Torb.).
114. spȃka, f. 1) etwas Missrathenes, Missgestaltetes; die Missform, das Zerrbild, die Fratze, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Missgeburt, das Missgeschöpf; žena porodi strašno spako, Jsvkr.- Valj. (Rad); — das Scheusal; peklenske spake, Jsvkr.- Valj. (Rad); — 2) das Hindernis, die Störung, Mur., C.; spako in izgubo delati komu, LjZv.; — 3) das Ärgernis, Mur., C., ogr.- Mik.; — pogl. izpaka.
115. storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.- Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.- Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)- Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.- Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
116. strugovína, f. coll. Drechselspäne: rožena s., Cig., Nov.
117. stržę̑n, m. 1) das Baummark; bezgov s., das Holundermark; — der Kern des Holzes: zdravega stržena, kerngesund; — 2) der Eiterpfropf bei einem Blutschwär; s. iz tvora potegniti; — 3) der Röhrenkern der Metallgießer, Cig.; — 4) der Quandelstock bei den Kohlenbrennern, Cig.; — 5) der Stromstrich, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; stržen ima voda, koder najgloboče teče, Lašče- Levst. (M.); stare Ljubljanice strženi, das alte Laibacher Bett, Levst. (Močv.).
118. strženína, f. = oglje iz stržena, die Quandelkohle, Cig.
119. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
120. svákinja, f. die Schwägerin; moja svakinja je mojega brata žena, toda navadno jo imenujejo nevesto, BlKr.
121. svȃst, -ı̑, f. die Schwägerin: der Gattin Schwester, Cig., Jan., Valj. (Rad); moje žene sestra je moja svast, Vod. sp., BlKr.- DSv.; — des Mannes Schwester: žena reče moževi sestri svast, Idrijsko pri Kobaridu- Erj. (Torb.); — (svest, Dalm.).
122. svítək, -tka, m. 1) der ringförmige Tragwulst, den man auf den Kopf gibt, um darauf leichter etwas tragen zu können, der Tragring; brez svitka škaf na glavi nositi; — 2) etwas Ringartiges, Kranzartiges: s. smokev, ein Kranz Feigen, Cig.; — s. dratu, eine Drahtrolle, Cig.; — voščeni s., der Wachsstock, Cig., DZ.; — der Wulst (in den Säulenordnungen), Cig.; — der Ring, die Krone (an Hufen und Klauen), Cig.; — der Atlas (in der Beinlehre), Cig., Cig. (T.); — v svitke jesti, gierig essen, v svitkih mu je šla jed v grlo, die Speisen wurden von ihm hastig verschlungen, Lašče- Levst. (M.); — 3) der Pfannenkuchen, Cig.; — 4) der Wasserwirbel, Cig.; — 5) v svitke iti, sich sehr ängstigen, Cig.; ( zum Kreuz kriechen, Z.); — 6) roženi s., die hornartige Tellerschnecke (planorbis corneus), Erj. (Ž.); = roženasti s., Jan.
123. šę́tati se, -tam, -čem se, vb. impf. spazieren, luftwandeln, Mur., Dol.- Cig., Jan., C., Mik., ogr., kajk., BlKr., nk.; Kraljič se po kamri šeta, Npes.-K.; kokot se šeta po dvoru, ogr.- Valj. (Rad); Po stezi se šeče bela žena, Npes.-Vraz; (= šetati, Mur., Cig., Jan.).
124. škọ̑pa, f. 1) = škopnik, der Schaub, Mur.; — 2) zravnana in v škopnike povezana slama, pšenična ali ržena, s katero krijejo strehe, das Schaubstroh; škopo rabijo tudi v rezanico (Häckel), Gor.; škopo delati = slamo v škopnike vezati; škopo (= škopnike) pripraviti za streho; s škopo svetiti, Dict. — prim. stvn. scoub, Schaub.
125. špȃnja, f. = španova žena, Valj. (Rad).
126. šurjákinja, f. = žena šurjakova, Cig.
127. tepę̑žka, f. 1) šiba, s katero otepavajo na tepežni dan: tepežka je iz 4 bekovih vej spletena, BlKr.- Navr. (Let.); — 2) = tepežni dan, Št.; tudi pl. tepežke: na tepežke = na tepežni dan, BlKr.- Navr. (Let.); — 3) ržena t., neka bolezen, gomezenje po telesu, ki se dobi od kruha iz moke, ki je z rženim rožičjem pomešana, SlGosp.
128. tlà, táł, n. pl. der Boden; ob tla (ób tla) vreči, zuboden werfen; na tla (ná tla) pasti; na tleh ležati; pri tleh, zu ebener Erde; — vložena tla, der Parketboden, Jan. (H.); — das Terrain, Cig. (T.), Levst. (Cest.).
129. trǫ̑dən, -dna, adj. mit dem Gebärmuttervorfall behaftet: trodna (trutna) žena, Cig.; trodna (trotna) koza, C.
130. ȗjčinja, f. = ujna 2), materinega brata žena, Jan. (H.).
131. ujẹ́davka, f. 1) žena, katera se rada ujeda, die Bittere, die Böse, C.; — 2) neka goba = poprika, Rihenberk- Erj. (Torb.).
132. ȗjna, f. 1) = materina sestra, die Muhme, Habd.- Mik., Dict., V.-Cig., Jan., Hip. (Orb.); — 2) = materinega brata (ujčeva) žena, Mur., Cig., Jan., C., SlGor., BlKr.
133. urodíti, -ím, vb. pf. 1) = obroditi, C., Zora; letos so gorice urodile, C.; — 2) u. se, fruchtbar werden: zemlja prevržena se urodi, C.
134. 1. vežę̑n, adj. Hausflur-, Vorhaus-: vežena vrata, veženi prag, Levst. (Zb. sp.).
135. vláka, f. 1) das Schleppen, die Schlepperei, Svet. (Rok.); — ( fig.) das Zögern, C.; — 2) das Eggen, C.; brana je za vlako, ogr.- Valj. (Rad); — 3) die Schleppvorrichtung, der Schleppschlitten, Z., Tolm.; = iz rant zložena priprava, na kateri vlačijo praprot s hribov domov, Gor.; — der Schlitten, Ben.- Kl.; = pl. vlake, C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Vordertheil des Wagens mit den Lagerbäumen, die mit dem einen Ende nachgeschleppt werden: na vlako voziti, Notr.- M.; = na vlake voziti, Tolm.; — 4) toliko drv, bodi si v deblih ali vejah, kolikor jih vleče konj ali človek ("šel je po vlako"), Solkan- Erj. (Torb.); eine Last Holz, Jan.
136. vložíti, -ím, vb. pf. 1) hineinlegen, einlegen; — einschalten; — v. prošnjo, ein Bittgesuch einreichen; — einladen, packen: blago v., Cig.; — 2) einlegen, auslegen, Cig.; tla so bila z zlatom vložena, Burg.
137. vznésti, vznésem, vb. pf. 1) hinauftragen, hinaufbringen, Cig.; — v. se, sich aufschwingen, in Schwung kommen, Jan. (H.); — ( pren.) vznesen, schwungvoll, Cig.; — begeistert, Zora; vznesenega srca, Zv.; — 2) erheben, C.; — 3) vznesèn, stattlich: v. mož, vznesena žena, deklica, Lašče- Erj. (Torb.); — hehr, Jan.
138. zadołžíti, -ím, vb. pf. 1) mit einer Schuld (mit Schulden) belasten; hišo z., zadolžena posestva, Cig.; svoj imetek z., Zv.; z. se, in Schulden gerathen; zarad otrok se je zadolžil; z. se pri kom, Cig.; zadolžen; voll Schulden, verschuldet; — 2) verschulden, Mur., Cig.; kaj sem zadolžil? Mur., Kr.; ( germ.).
139. zajẹ́sti, zajẹ́m, vb. pf. 1) z. koga, jemandem im Essen zu dessen Nachtheile zuvorkommen, schneller essen als ein anderer, der dadurch zu kurz kommt, Cig., C., Z., — übervortheilen, Fr.- C.; — 2) veressen, auf Essen verausgaben; ves denar je po krčmah zajedel in zapil; dolg z., eine Forderung abzehren, Cig.; — glavnica se zaje (wird aufgebraucht), ako ni naložena, Goriš.; — zajedla se je živina po zimi, das Vieh hat im Winter soviel aufgefressen, als es wert ist, Cig.; — z. se, sich an Lebensmitteln verschulden, Cig.; — 3) z. se v kaj, sich einbeißen: vrvca se v kožo cepljenega drevesa zaje; — globoko zajeden žleb, eine tief eingerissene Rinne, Šol.; — z. se, seichwund werden, C.; zajeden, seichwund ( v. Kindern), C.; — zaje se mi v grlu, ich bekomme einen rauhen Hals, Zv.; — 4) z. se, = zagristi se (o mleku), Erj. (Torb.); — 5) (zum Nachtheile) verzehren, fressen: v jeseni ovce glen zajedo in shirajo, Polj.
140. zakǫ́nski, adj. ehelich, Ehe-; z. otrok, mož, stan, prstan; zakonska hči, žena, postelja; zakonski, der Ehegatte, Cig., Jan.; zakonska, die Ehefrau, Cig., Mik.; zakonski, die Eheleute, zakonska, das Ehepaar, Cig., Mik.; — tudi zákonski.
141. založíti, -ím, vb. pf. 1) z. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben; za uho z., unbeachtet lassen, Z.; kar se pri igri dobi, se za uho založi, = kar pri igri skupiš, ne smeš zameriti, Glas.; — hinterlegen: z. čudno moč v čem, Burg.; — daransetzen, Cig.; einlegen: z. dobro besedo za koga, Jurč.; z. priprošnjo, SlN.; — 2) verlegen, verräumen, verrammeln; cesto, pot z. s čim, Cig.; vrata s koli z., Nov.; z deskami kaj z., etwas mit Brettern zulegen, Cig.; z. pote in izhode, SlN.; z. jez, einen Damm abflachen, Cig.; (einen Raum) ausfüllen: peč z drvi z.; z. kopo z drobnimi drvi, Cig.; — = ograditi: z. vinograd, Ravn.; — 3) einen Imbiss nehmen, etwas essen; založi prej kaj, preden boš pil! jvzhŠt.; založi z nami! iss mit uns! Kras- Erj. (Torb.); — 4) mit einem Vorrath von einer Sache versehen; z. koga z blagom, z denarji, z živežem; z. se s čim, sich mit einer Sache versorgen; založen biti s čim, einen Vorrath von etwas haben; obilno založen biti z blagom, ein starkes Lager haben; izvrstno založena knjižnica, LjZv.; — dotieren, Cig., Jan.; — bedecken, Cig.; z. troške, Levst. (Nauk); založeni državni dolg, die fundierte Staatsschuld, Cig. (T.); — 5) z. knjigo, ein Buch verlegen, Cig., nk.; — 6) begründen, Vrt.; z. si srečo, Šol.; — 7) verpfänden, Mur.; — 8) etwas an einen unrechten Ort legen, verlegen; z. kam kako reč; — 9) z. komu kaj, jemandem etwas auftragen, befehlen, C.
142. zamaterẹ́ti, -ím, vb. pf. alt werden, Jan., Mik.; moja žena je zamaterela, Krelj; — prim. stsl. zamaterêti in zamatorêti.
143. zaokrǫ́žiti, -im, vb. pf. abrunden, Cig. (T.), Žnid.; leča je zadaj bolj zaokrožena (gekrümmt) nego spredaj, Žnid.; arrondieren, nk.
144. zapȃdka, f. 1) der Vogelschlag, (damit Vögel zu fangen), Cig., Jan., M.; — 2) der Fallhaken in einem Schloss, Dol.; — 3) žena je na zapadki (= blizu poroda), Dol.
145. zapustíti, -ím, vb. pf. 1) verlassen: = nicht mehr bebauen: njivo, rudnik z.; zapuščeni vinogradi; = ohne Hilfe lassen; Bog me je zapustil; zapuščeni otroci; z. se, sich verwahrlosen, Levst. (M.); = sich von jemandem trennen, von ihm weichen; žena je moža zapustila; vojaki so zapustili svojega poveljnika; z. svoje mesto, svet; moč ga je zapustila; = aufgeben; z. službo, hude navade, greh, pravo pot; — 2) (nach dem Tode) zurücklassen, hinterlassen; zapustil je ženo in petero otrok, malo blaga, veliko dolgov; z. komu kaj, jemandem etwas hinterlassen, vererben.
146. zaslúžiti, -im, vb. pf. durch seine Dienste ein Anrecht auf etwas bekommen oder es sich dadurch verschaffen, verdienen: mnogo denarja z.; nekaj sem zaslužil, nekaj sem dobil v dar; še mrzle vode nisi zaslužil; zaslužena plača; zaslužil je kazen, pohvalo, da bi ga obesili; tega nisem zaslužil; zaslužena kazen; — (zaslužiti, = wert sein, "verdienen", vb. impf. [ germ.]).
147. zastáti, -stojím, vb. pf. 1) durch Stehen verlieren, verstehen: čas z., Cig.; — 2) z. se, zu lange stehen bleiben: Lotova žena se je zastala in ozirala, Ravn.; — vom Stehen müde werden, C.; sich verstehen: živina se je zastala, (hat sich verstanden), Cig.; zastal, steif in den Gelenken, rehe: podkova za zastala kopita, das Reheeisen, DZ.
148. zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.- C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.- C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.- C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — ( fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.
149. 2. zlòm, -lǫ́ma, m. der Böse, der Teufel, Mur., Cig.; (ublažena beseda za: zlodej? C.).
150. 1. zložíti, -ím, vb. pf. 1) zusammenlegen; obleko z. v omaro; kramo z. v krošnjo, Cig.; schichten: drva z. na sežnje, das Holz aufklaftern, Cig.; — z. zemljišča, Grundstücke commassieren, Jan.; — zusammensteuern: z. denar za kak namen; — construieren: z. kaj iz koscev; Bog je telo zložil, Jap.- C.; (eine Schrift für den Druck) setzen, Cig. (T.); — zusammensetzen: zložen iz 10 delov; zložena beseda, ein zusammengesetztes Wort, Cig., nk.; zložen rek, ein zusammengesetzter Satz, Cig. (T.); zložen, mehrnamig ( math.), Cig. (T.); — verfassen: pesem z.; — componieren: napev pesmi z.; — 2) zusammenfalten: pismo, ruto z.; — 3) in Einklang bringen, einverständigen, Cig.; — z. se, übereinkommen, Boh.
151. zmámiti, -mȃmim, vb. pf. betäuben; außer Fassung setzen, Cig.; z. se, außer Fassung gesetzt werden, Cig.; zmešan in zmamljen, Dict.; — bethören, (zum Bösen) verlocken, Cig., C.; žena pride s plesa s klafarskimi besedami zmamljena, Jsvkr.
152. zọ̑pər, I. adv. dagegen; z. biti, dagegen sein, Cig.; kar je grešnega in Bogu zoper, Jsvkr.; žena možu zoper govori, Ben.- Mik.; na zoper mi dela, er handelt mir entgegen, Levst. (M.); meni zoper ravna, Met.; — II. praep. c. acc. wider, gegen; zoper naturo; zoper božjo voljo ravnati; nisem zoper to; — ( c. gen. zoper strupa, mraza, Dict.).
153. zváditi se, -vȃdim se, vb. pf. sich zusammengewöhnen, vertraut werden, C.; zvajena sva si, wir sind vertraut miteinander, C.; vertrauten Umgang zu pflegen anfangen: fant se z dekletom zvadi, C., BlKr.; žena se je zvadila z beloličnimi pisarčki, LjZv.
154. zvẹ́žiti, -im, vb. pf. verkrümmen, verbiegen, schief machen, Mur., Cig.; solnce je desko zvežilo, die Sonne hat das Brett krumm gezogen, Cig.; z. se, sich verziehen, sich werfen, Cig., Jan.; deska se je zvežila, zvežena deska, Cig., Polj.; sleme se je upognilo in streha zvežila, Glas.; zvežena glava, ein verschrobener Kopf, Jurč.; — prim. izvežiti se.
155. ženíca, f. dem. žena; das Weibchen; dobra ž.

   1 101

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani