žena (155)

1. žéna, f. das Weib; divja ž., die Wald- oder Bergnymphe, Cig.; bela ž., (= der Tod), C.; bele žene, rojenicam podobna bitja, C., Poh.- Pjk. (Črt.); častite žene = žalik-žene, Zilj.- Jarn. (Rok.); — das Eheweib, die Ehefrau: moja žena.
2. pǫ́žena, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
3. rožę̑nast, adj. hornartig, hornicht, Cig., Jan.
4. stržę̑nast, adj. Baummark enthaltend, markig, Cig., Jan.; s. les, markiges Holz, Cig.; — markicht, Mur., Cig.; — Mark-, Cig.
5. stržę̑nat, adj. markig, Cig., Trst. (Let.).
6. žálik-žéna, f. "žalikžene, den serbischen Vilen entsprechend, in Unterkärnten; dagegen svete, bele, čestljive žene in Oberkärnten; ahd. sālīg: salige frauen", Mik. (Et.).
7. žȃr-žéna, f. žar-žene, vilam podobna bitja, Kres (V. 575.).
8. žélik-žéna, f., Mur., pogl. žalik-žena.
9. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
10. blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.- Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena ( nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.
11. bołhı̑njak, m. 1) der Flohwinkel, Mur.; — 2) der Flohkoth, Mur.; — 3) neka bela prtenina, po kateri so drobne, temne pičice, kakor bi bila od bolh onesnažena, Št.
12. četvę̑rnica, f. die Vorspannkette, Cig.; — les, ob kateri sta vprežena vola, ki gresta četverit, Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.).
13. čida, pron. interr. et rel. indecl. wessen? dessen, deren: čida žena? ogr.- C.; od sina si venčana, čida mati bila si, ogr.- C.; — prim. čiga.
14. črẹ́dnica, f. črednikova žena, Valj. (Rad).
15. dẹ̀d, -dẹ́da, m. 1) der Großvater, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) alter Mann, Habd., Z., Škalska dol. ( Št.)- C.; — 3) žena o svojem možu: moj ded, (= dedej), C.; — 4) rezni d., = rezni stol, die Strohschneidebank, C.; — 5) bobov ded, neka pogača iz bobove moke, Pjk. (Črt. 73.); — 6) die Kratzdistel (cirsium), Z.; prim. dede 2).
16. dẹ̑dəc, -dca, m. 1) der Großvater, Meg., Dict., M., Dalm., Trub., Jsvkr.; dedci ino babice nežneje ljubijo vnučeta nego roditelji sinove in hčere, Levst. (Zb. sp.); — 2) bejahrter Mann, Cig., Jan., M., Št.; dedci in babe, LjZv.; — 3) žena o možu: moj dedec, mein Alter, Z.; — 4) die Marionette, Rez.- C.; — 5) die mit Gewinden versehene Walze, die Schraube, Cig., vzhŠt.- C.; — 6) der Haftelhaken; — 7) der Pfahl zwischen dem Druckpflocke (babica) und dem Pressbaum bei der Weinpresse, C.; — 8) der Dengelhammer, C.; — 9) der stählerne Stempel, die Patrize, V.-Cig.; — 10) das Steigrohr, Cig. (T.); — 11) der Wiedehopf (upupa epops), C.; — 12) (mlad) boletus edulis, Ip.- Erj. (Torb.), zapŠt.; — 13) der Flaum des verblühten Löwenzahns, Trst. (Let.).
17. dẹ̑dej, m. 1) der Großvater, Guts., Mur., Jan.; — 2) ein älterer Mann, Št.; moj d., (žena o možu), jvzhŠt.; — das Männchen, Mik.
18. dółžən, -žna, in: dołžȃn, -žnà, adj. 1) Schuld-; dolžno pismo, der Schuldschein; — 2) schuldend, schuldig; koliko sem ti dolžen? hvalo(e) dolžen biti komu, jemandem Dank schulden; — verpflichtet; d. tlako delati, frohnpflichtig; — dolžen se dam, ich "gebe" mich schuldig, v starih molitvah (po nem.); — 3) gebürend; dolžni delež, der Pflichttheil, Jan., nk.; dolžno spoštovanje, Cig.
19. donósiti, -nǫ́sim, vb. pf. zuende tragen: (ein Kind) austragen, Cig.; žena je donosila, die Frau ist der Entbindung nahe, Z.; abtragen: obleka je donošena, Cig.
20. drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.- Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).
21. dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet ( n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
22. dvǫ̑jče, -eta, n. = dvojček; krdela so z dvojčeti breja, Dalm.; žena je porodila dvojčeti, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
23. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
24. gȃz, -ı̑, f. izgažena pot, der Schneepfad; držala je samo ozka gaz, ljudem dovoljna, od vasi do vasi, Levst. (Zb. sp.); der Pfad: kar hodi povodne gazi, Ravn.
25. gospodáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Herr sein, zu befehlen haben, walten; tukaj hoče vsakdo g.; žena gospodari, die Frau trägt die Hosen, Cig.; — die Wirtschaft führen, wirtschaften; slabo, dobro g.; — g. s čim, mit etwas gebaren; g. z denarjem; g. z občinsko svojino, Levst. (Nauk); — hausen: sovražniki so tu strašno gospodarili; grassieren: kuga tu gospodari, Cig.; — 2) beherrschen: g. jezo, bemeistern, Ravn.; mesu ne daj g. tela, Vrtov.- Jan. (Slovn.).
26. grobaríca, f. grobarjeva žena, tudi: grǫ̑barica, Valj. (Rad).
27. grofovína, f. die Grafschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; Celjska g., Vest.; mejna g., die Markgrafschaft, poknežena g., die gefürstete Grafschaft, Cig. (T.).
28. grózən, -zna, adj. 1) schauderhaft, entsetzlich; — grozno, in hohem Grade, sehr; grozno lepa žena, C.; grozno se smejati, unbändig lachen, Cig.; — grozno ljudi, eine ungeheuere Menge Menschen, Cig.; — 2) stattlich, schön, Gor., Tolm., Savinska dol.- C.; grozni fantje, Npes.-K.; aufgeputzt: grozno dekle, Gor.
29. gubolìc, -líca, adj. gubastega lica: Žalost, žena gubolica, Str.
30. hèj, interj. s tem glasom se goni goved (bodi si vprežena ali ne); — he! Cig., Jan.
31. hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.- C., Drežnica- Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. ( vzhŠt.)- C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).
32. hlȃpčič, m. dem. hlapec, 1) das Knechtlein; — 2) der Knabe, Meg., Guts., Mur., Boh., Trub., Dalm.; žena porodi hlapčiča, Krelj; — hlapčiči, die Söhne von Mädchen, Dict.- Mik.; — der Junge, V.-Cig.; pristrojni h., der Maschinenjunge, DZ.; pomorski h., der Schiffsjunge, DZ.; mali h., der Unterjunge, Cig.; — der Bursche, Npes.-Schein.
33. izpre-, praef. ta dvojna predpona se navadno govori in piše: spre-, pa je pravilno: izpre-; prim. Mik. (V. Gr. IV. 237—249.); — navadno ne premenjuje bistveno pomena, ki ga ima ali bi imela s pre- zložena beseda.
34. izvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) durch Fahren (Fuhren) heraus-, fortschaffen, herausführen; pred dežjem i. seno pod streho; ves gnoj i. na njivo; veliko blaga i. črez mejo; — 2) durch Fahren verderben, ausfahren; izvožena cesta; — 3) i. se, z vožnjo premoženje zapraviti: z dvema konjema se je nekdaj vozil, ali izvozil se je, Polj.
35. jájce, * n. 1) das Ei; bolje je eno jajce, kakor sneden vol, = besser ein "habe ich" als zwei "hätte ich", Npreg.- Cig.; tudi: rajši imam danes jajce, kakor jutri kokoš, C.; Jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — pražena jajca = cvrtje, das Eierschmalz, C.; v trdo (mehko) kuhano jajce, hart (weich) gesottenes Ei, Cig.; naleženo jajce, das Brütei, Cig.; = nasajeno j., V.-Cig.; = valitno j., Guts.; nasadno j., zum Bebrüten taugliches Ei, Cig.; jajce klopoče, das Ei schlottert, Cig.; — 2) die Hode, Cig., pl. die Hoden; das männliche Zeugungsglied; — 3) pasja jajca, das Knabenkraut (orchis), C.; — 4) ptičja jajca, eine Art kleine, süße Zwetschken, SlGradec- C.
36. 3. jẹ́ča, f. = ječmenova in ržena zmes, Gor.- DSv.
37. jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.- Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn- Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.
38. kapitaníca, f. kapitanova žena, kajk.- Valj. (Rad).
39. kì, pron. rel. indecl. v padežih, razen imenovalnika, z dotičnimi krajšimi oblikami osebnega zaimka 3. os.: ga, je, mu, ji, itd.; der, welcher; mož, ki nas je videl, žena, ki smo jo videli; predlog stoji pri zaimku 3. os.: prijatelji, ki smo pri njih bili, Levst. (Sl. Spr.); oči, ki nebeško veselje igra po njih, Ravn.- Mik.; — prim. ker, kir.
40. kı̑s, m. 1) der Essig, Mur., Cig., Jan. ("novozložena beseda", Mur.); — 2) das Oxyd, h. t.- Cig. (T.); — 3) die saure, weinerliche Miene, das Weinen: kes in kis, ZgD.
41. kmȃlu, adv. 1) bald, in kurzer Zeit; kmalu potem, bald darauf; — 2) auf einmal, Dict., Dalm.; dvema gospodoma kmalu služiti, Krelj; vsi kmalu so pogrešili, sie sind "allzumal" Sünder, Krelj; žena je štiri hčerke kmalu imela, Vod. (Nov.); vrgel je Kričaja in stol, oboje kmalu skozi okno, Levst. (Zb. sp.); vse kmalu, alles auf einmal, Cig.; O kaj žalost ne stori! Kmalu dve gospe vmori, Npes.-K.; — prim. stvn. mal, der Zeitpunkt, ze einemo māle, Mik. (Et.).
42. kostrẹ́ba, f. die Borstenhirse (echinochloa crus galli), C., Zemon- Erj. (Torb.); — tudi: die Trespe (bromus), Cig.; ržena k., die Roggentrespe (bromus secalinus), Cig.; — prim. kostreva.
43. 2. kŕmiti, -im, vb. impf. das Steuerruder führen, Cig.; ladijo k., das Schiff lenken, Cig., Jan.; — k. voz = kadar je na dvoje razdejan in so dolga drevesa naložena, zadnji del ravnati, Gor.; — k. (= napeljevati) vodo na svoje fužine, Vrtov. (Km. k.).
44. krvotǫ́čən, -čna, adj. an Blutfluss leidend, Mur., Jan., M.; krvotočna žena, C.
45. lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.- Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.- Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.- Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
46. 2. lẹ̑sən, -sna, adj. 1) das Holz betreffend, Holz-, Cig., Jan.; lesni ocet, der Holzessig, Cig. (T.); lesna vlaknina, die Holzfaser, das Lignin, Cig. (T.); — 2) = gozden, Cig.; lesna vlačuga, lesna žena, LjZv.
47. ljȗdski, adj. 1) Menschen-, Cig., Jan., nk.; ljudski strah, Menschenfurcht, C.; ljudska drhal, der Pöbel, C.; ljudsko delo, das Menschenwerk, C.; — 2) Volks-, Mur., Cig., Jan., nk.; ljudske učilnice (šole), Volksschulen, Levst. (Nauk), nk.; ljudski starejšina, der Volksälteste, Ravn.; — 3) leutselig, C.; on je tako ljudski, Gor.; on je preveč ljudski, zato nima nič, Z.; (izgovarja se na Gor. ("lə̀ški")); — 4) fremd; ljudsko blago; ne hodite za ljudskimi bogovi, Dalm.; gledati po ljudskih ženah, Dalm.; v ljudski deželi, Dalm.; na ljudske stroške, Cig.; posestvo je prišlo v ljudske roke, Zv.; ljudske lase nositi, falsches Haar tragen, Polj.
48. 1. màk, máka, m. jajce v mak, ein weichgesottenes Ei, Habd.- Mik.; (žena je v mak = je pijana, SlGor.); — prim. hs. na umak.
49. marcę̑l, m. neki denar: der Heller, C.; der Groschen: katera žena ima deset marcelov ...? Krelj- M.
50. matę́žən, -žna, adj. launig, Mur.; ( nam. metežen?).
51. mę́žnarica, f. cerkovnikova žena.
52. móški, adj. 1) Manns-, Männer-, männlich; m. spol; moška obleka; moška leta, das Mannesalter; — mannhaft, moško se vesti; moško se braniti; — stolz: moško se držati; ali je žena tako moška? Zv.; — = kmetski: to je moško ne graščinsko, Rib.- Svet. (Rok.); — 2) moški, eine Person männlichen Geschlechtes, die Mannsperson; nobenega moškega ni bilo v družbi; dve ženski in pet moških; tudi: moškì.
53. mǫ̑žik, m. das Männlein: Bodi možik, bodi žena, Levst. (Zb. sp.).
54. mužę̑n, adj. 1) saftig (von Bäumen, wenn die Rinde leicht ablösbar ist), Ravn.- C.; mužena mladina, Trub.- Mik.; muženo trnje, Dalm.; poskušal sem piščalke viti, pa se ni dalo: les še ni bil dovolj mužen, Erj. (Izb. sp.); — 2) schlammig: muženo blato, Dalm.
55. načrtę́žiti, -ę̑žim, vb. pf. = načrtati: načrtežena cestna črta, projectierter Straßenzug, DZ.
56. nakáznost, f. die Verderbtheit, Jan., Cig. (T.), C.; n. in izkažena natura, Krelj; krst nas čisti od vse porodne nakaznosti ali nečistosti, Krelj; — das Gebrechen, Cig. (T.).
57. nenavídən, -dna, adj. missgünstig, neidig, Mur., ogr.- Mik.; žena je bila nenavidna pastorki, kajk.- Valj. ( Kres).
58. neomožę́nka, f. neomožena ženska, Mur.
59. neostrı̑žen, adj. ungeschoren; neostrižena ovca.
60. nevẹ́sta, f. 1) die Braut; sramuje se kakor kmetiška n.; — 2) bratova žena, C., Prim.- Erj. (Torb.), BlKr., jvzhŠt.; — 3) sinova žena = snaha, M., Z., Dalm., Trub., Prim.- Erj. (Torb.), Štrek.
61. nezadołžèn, -éna, adj. nicht verschuldet, ohne Schulden: n. kmet, nezadolžena kmetija.
62. 1. nezaslúžen, adj. unverdient, unverschuldet; nezasluženo darilo; nezaslužena kazen; po nezasluženem, ohne Verschulden, Cig.
63. obnȃšati, -am, vb. impf. ad obnesti; 1) herumtragen, Cig.; breme o., eine Last tragen, C.; — 2) verrichten: pravično vse o., stara prisega, Kres II. 523.; službo o. = službo opravljati, C., Zora, SlN.; — 3) verleumden: o. koga, C.; — 4) o. se, sich betragen, sich benehmen; grdo, lepo o. se; — sich geberden, Mur., Jan.; — sich hervorthun, Cig.; o. se s čim, sich mit einer Sache brüsten, Z.; — o. se za koga (kaj), sich annehmen, Z., Burg., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 5) o. se, sich abnützen: cesta se je začela obnašati (= je izvožena, slaba), Gor.
64. obslúžiti, -im, vb. pf. 1) verrichten, abhalten ( prim. obslužavati); — 2) o. koga, bei jemandem ausdienen, C.; — o. kaj, abdienen: krivnja s trpljenjem obslužena, SlN.
65. odgovȃrjati, -am, vb. impf. ad odgovoriti; 1) durch Zureden abzubringen suchen, abreden, widerrathen; o. koga; odgovarjati kmeta od dela, Levst. (Zb. sp.); tudi: o. komu; — 2) rechtfertigen: o. se, Rechenschaft geben, Jan., Trub.; verantwortlich sein: o. se občini za občinsko uradovanje, Levst. (Nauk); — 3) antworten; o. komu na vprašanja; o. k prošnjam, Levst. (Močv.), Vrt.; respondieren, Cig., Jan.; — trotzig antworten, protzmaulen, Cig., jvzhŠt.; žena možu odgovarja, Ben.- Kl.; = o. se, Svet. (Rok.); — o. za kaj, etwas verantworten, Cig., Jan., Cig. (T.); — entsprechen, o. si, sich gegenseitig entsprechen, nk.
66. odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki ( Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.
67. odskútiti se, -skȗtim se, vb. pf. das Nest (mit Eiern oder Jungen) verlassen (von den Alten), C.; — das Haus trotzig verlassen: žena se je odskutila, C.; — prijatelj se mi je odskutil, der Freund hat mich treulos verlassen, SlGor.- C.
68. odžaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odžaliti, = tolažiti, trösten: sosedje odžaljujejo moža, ki mu je žena umrla, Vod. (Izb. sp.).
69. ogíbati, -gı̑bam, -bljem, I. vb. impf. ad ogniti; 1) beugen ( phys.), Cig. (T.); — 2) o. se koga, česa (komu, čemu), ausweichen, meiden, žena se moža ogiblje; pijancem na cesti se o.; o. se hudih tovaršij, Mik.; — II. ogíbati, -bam, -bljem, vb. pf. rege machen, Cig.
70. ogrozíti, -ím, vb. pf. bedrohen: ogrožen, gefährdet, DZ.; ogrožena domovina, das bedrohte Vaterland, Let.
71. omožíti, -ím, vb. pf. (ein Weib) verheiraten; o. se, heiraten (vom Weibe); omožena, verheiratet.
72. 1. òn, óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren ( bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.- Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.- Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.- Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.- Mik.; ( gen.: da je sestre! Met.- Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
73. 1. oprážiti, -prȃžim, vb. pf. in Fett backen, rösten; opražena jabelka, gedünstete Äpfel, M.
74. oskodẹ́vati, -am, vb. impf. Mangel leiden: tvoja žena in tvoja otroka doma oskodevajo, Erj. (Izb. sp.); — stsl.
75. oskútiti se, -skȗtim se, vb. pf. ptica se oskuti, kadar gnezdo ali mlade zapusti, vzhŠt.- C., Mik.; davon gehen: žena se možu oskuti, C.; — wild werden (vom Geflügel): kokoš se je oskutila, noče več k hiši, SlGor.; verwildern ( fig.), Jan.
76. oslíziti se, -im se, vb. pf. schlüpfrig werden: osližena pot, C.
77. páčiti, -im, vb. impf. 1) verunstalten, entstellen; usta p., Grimassen schneiden, Cig. (T.); samo to ga pači, nur dies entstellt ihn; p. se, eine entstellte Form annehmen: deska se pači, das Brett wirft sich, C.; — p. se, Geberden machen, Gesichter schneiden; p. se komu, jemanden durch Grimassen verhöhnen o. verspotten, Cig.; p. se v koga, Ravn.; — unnatürlich o. gezwungen sich benehmen, sich zieren; p. se bolnega, sich krank stellen, Levst. (Nauk); — mit Geberden sich weigern, Jan., C.; konj se pači, das Pferd sträubt sich, Mur.; — pači se vprežena živina, kadar neče potegniti, SlGor.; — vse se pači, es geht nichts vonstatten, M.; — 2) verderben, verpfuschen, Z.; fälschen, Cig., Jan.; bes. sittlich verderben, Cig., Jan.; strasti nas pačijo, Z.; — 3) stören, hindern, Meg., Mur., C., Mik., Dalm., Trub., vzhŠt.; — ärgern, C.
78. parkēt, m. iz ploščic zložena tla, das Parket.
79. plẹ́ti, plẹ́vem, ( tudi: plẹ́jem), vb. impf. 1) jäten, ausjäten; kokolj iz žita p., Cig.; durchjäten, bejäten; žito p.; p. vinograd, vrt, setvo, Habd.; — 2) p. jo, laufen, eilen, Bes.; — to sta jo plela! UčT.; — 3) ausplündern, ausziehen: otroci ga plejejo, žena ga pleje, C.
80. 2. podȃgra, f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
81. podmẹ̑čək, -čka, m. ein unterschobenes Ding, Cig.; — = podložena krpa, Dol.
82. podvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) darunter werfen: ogenj p., Feuer anlegen, Cig.; — 2) (etwas Unechtes) unterschieben, Jan.; podvrženo otroče, Cig.; — podvržen, unecht, apokryph, Cig., Jan., Cig. (T.); podvržena listina, LjZv.; — 3) unterstellen, unterordnen, Cig., Jan., Cig. (T.); — unterwerfen; p. si deželo, p. svoji oblasti; p. kazni, globi, davščini, desetini, Cig., DZ.; smrti podvržen, sterblich, Guts.; krču podvržen, zu Krämpfen geneigt, Cig.; — p. se, sich unterwerfen; p. se vojskovodji; p. se, sich fügen: p. se postavi.
83. poknę́žiti, -im, vb. pf. in den Fürstenstand erheben, Cig., Jan., nk.; poknežen, gefürstet, Jan.; poknežena grofija, gefürstete Grafschaft, Cig., nk.
84. pokriváča, f. 1) das Kopftuch der Frauen, Habd.- Mik., C.; žena ima pečo ali pokrivačo imeti na glavi, Dalm.; — 2) der Deckel, der Topfdeckel, Dict., Cig., Štrek., BlKr.; — der Deckmantel: p. sramote, Krelj.
85. porǫ́dən, -dna, adj. 1) Geburts-: porǫ̑dne bolečine; porodno orodje, das Entbindungswerkzeug, Cig.; na svoj porodni dan, Dalm.; — porodna žena, die Gebärende, Trub.- Mik.; Preuboga porodna žena! Celi teden se je trudila, Npes.-Vraz; — porodni greh, die Erbsünde, Trub., Dalm., Guts. (Res.); — 2) = roden, fruchtbringend: porodno drevo, Krelj; — fruchtbar, Dalm.
86. povijȃvka, f. die Wickelfrau (žena, ki otroka povija), Cig.
87. povı̑tje, * n. die Entbindung, Cig.; žena je na povitju, Z.
88. 2. povódən, -dni, adj. im oder auf dem Wasser vorkommend, Wasser-; povodni mož (bajeslovno bitje), der Wassermann; povodna žena, die Wassernixe; povodne živali, die Wasserthiere; povodne stavbe, Wasserbauten, Nov.
89. povóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) nacheinander fahren (führen): vse žito p., alles Getreide einbringen, Mik.; — 2) glatt abfahren: p. pot, povožena cesta; — 3) überfahren; p. psa; p. komu nogo, jemandem den Fuß abfahren.
90. prážiti, prȃžim, vb. impf. schmoren, rösten, prägeln; praženo meso, SlGor.; pražen krompir, geröstete Erdäpfel, Gor., SlGor.; dünsten, Cig., Jan.; pražena jabolka, gedünstete Äpfel, Gor.; im Fett backen: krape, jajca p., SlGor.; tudi: zabel p., SlGor.
91. preklę̑man, adj. poblažena beseda nam. proklet (preklet), Z.
92. prekupčevȃvka, f. die Händlerin: stara žena, p. s kuretino, Jurč.
93. premrẹ́žiti, -im, vb. pf. 1) mit einem Netze überziehen, Z.; — trava je premrežena, das Gras ist verfilzt, Z.; — netzen ( math.), Cig. (T.); — 2) durch ein Gitter absondern, abgittern, Cig.; gittern, Jan.
94. preprę́či, -prę́žem, vb. pf. 1) darüber spannen, überspannen, überziehen; p. kaj s čim; vsa soba je s pajčevino preprežena; z zelenimi vejami p., auslauben, Cig.; z mreno prepreženo oko, C.; — 2) umspannen; konje p., die Pferde wechseln; — ( fig.) umsatteln, andere Saiten aufziehen, die Gesinnung ändern, Cig., Jan., C., Navr. (Kop. sp.).
95. 2. pridȃjati, -am, vb. impf. säugen, C.; žena pridaja, Mik., BlKr.
96. primožíti, -ím, vb. pf. 1) durch Heirat erwerben, erheiraten (o ženski); primožena otroka, Npr.-Krek; — 2) p. se kam, h komu, zuheiraten (o ženski).
97. pšeníca, f. der Weizen (triticum vulgare); p. resnica, der Bartweizen, Cig.; p. golica, der Glattweizen, Z.; zložena p., der Wunderweizen, Cig., C.; kravja p., der Kuhweizen (melampyrum), C.
98. pustív, adv. ( part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.- Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.- Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče- Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
99. rávən, praep. c. gen. 1) = zraven, neben, Mur., ogr.- Mik., Trub., Dalm.; raven tega, außerdem, Krelj; — 2) gemäß: raven evangelija, Trub.- Let.; — (nekaterim pisateljem tudi praef. Neben-: ravenžena, ravensodnik, Jap.; ravenhlapec, Mur., Kast.; [po nem.]).
100. razgọ̑vorən, -rna, adj. 1) Conversations-: razgovorni jezik, die Conversationssprache, Cig. (T.); — razgovorna znanstva, discursive Wissenschaften, Cig. (T.); — 2) razgovǫ́rən, gesprächig, Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); žena je bila jako razgovorna, Erj. (Izb. sp.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani