že (4423)

1. žè (žę̑), adv. schon; že zdaj; že velja, es gilt schon; že vem, ich weiß es schon; (iz: uže); — prim. vže.
2. žebati, -am, vb. impf. kratzen, Jarn.
3. žẹ̑bčar, -rja, m., M., pogl. žrebčar.
4. žẹbə̀ł, -blà, m. = žrebel.
5. žẹbə̀lj, -bljà, m. = žrebelj.
6. žẹbíce, f. pl. Gewürznelken, Lašče- Erj. (Torb.).
7. žẹbník, m. der Nagelbohrer, Gor.
8. žebrȃnje, n. das Plappern, das Murmeln, Z., M.; — das Beten, Guts., Gor.- Cig.
9. žebráti, -ȃm, vb. impf. herplappern, M., C.; žebrali so njemu na čast svoje molitve, LjZv.; — beten, Guts., Mur., Cig., Slom., Kor., Gor., Št.
10. žebrȃvəc, -vca, m. der Beter, Mur., Cig.
11. žebrȃvka, f. die Beterin, die Betschwester, Mur.
12. žebrǫ̑n, m. der Schwätzer, C.
13. žebrǫ̑nka, f. die Schwätzerin, C.
14. žę́dən, -dna, adj. = žejen, Ščav.- C., Danj. (Posv. p.).
15. žədẹ́ti, -ím, vb. impf. = ždeti, Lašče- Erj. (Torb.), Notr.; kaj žediš in tuhtaš? Zv.; — ruhig daliegen: plotom in ogradam ostanki so žedeli tam pa tam, Let.; žedela je dobrava, Bas.
16. žę́ga, f. 1) brennende Sonnenhitze, Valj. (Rad); — 2) die Senge, Št.- Jan. (H.).
17. žę̑gəc, -gca, m. ein starker Kerl, Cig., Z., Notr.
18. žę́gən, -gna, m. der Segen; — der Ostersegen; žegna komu dati pokusiti; — iz nem.; pogl. blagoslov.
19. žę́genpanj, m. neko drevo, Npes. (Caf)- Pjk. (Črt.); — prim. nem. Segenbaum, Säbenbaum (juniperus sabina), Štrek. (LjZv.).
20. žəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. kitzeln, C., Z., jvzhŠt.; ("žigitati", Meg.); — pogl. ščegetati.
21. 1. žegljáti, -ȃm, vb. impf. rieseln, Cig.; sanft rauschen, C.; dež prijetno žeglja, Z., BlKr.; — zwitschern, C.; piščanci žegljajo (žigljajo), Z.; — wispeln, Jan.; — prim. ščegljati.
22. 2. žəgljáti, -ȃm, vb. impf. kitzeln: bolha me žeglja (žiglja), Z.
23. žę́gnanje, n. 1) das Segnen; — 2) das Kirchweihfest; danes je ž. pri tej cerkvi.
24. žę́gnati, -am, vb. pf. ( impf.) segnen; kruh in vino ž.; cerkev ž.; Bog žegnaj! Gott segne! (pozdrav pri obedu, južini a. večerji sedečim); — iz nem.; pogl. blagosloviti.
25. žegnávati, -am, vb. impf. = žegnovati.
26. žegnováti, -ȗjem, vb. impf. ad žegnati.
27. žehčína, f. die Herbe, C.
28. žę́hək, -hka, adj. von bitter brennendem, ranzigem Geschmack, C., Z.; žehko maslo, BlKr.; herbe, V.-Cig., C.
29. žèht, žę́hta, m. der Dunst vom Weine im Fasse, Cig.; — prim. žehteti.
30. žę̑hta, f. das Einweichen der Wäsche in Lauge, die Beuche (die "Sechtel"); danes imamo žehto; v žehto dejati.
31. žę̑htanje, n. das Beuchen, das Sechteln.
32. žę̑htar, -rja, m. posoda, v katero se molze, die Melkgelte; — prim. nem. der Sechter; stvn. sehtari, lat. sextarius, Mik. (Et.).
33. žę̑htarəc, -rca, m. dem. žehtar; die Melkgelte, Meg.
34. žehtȃrka, f. = žehtar, die Melkgelte, jvzhŠt.
35. 1. žəhtáti, žəhtȃm, žáščem, vb. impf. = ščegetati: žehta, žašče me, es juckt mich, Mik.
36. 2. žę̑htati, -am, vb. impf. in der Lauge beizen, beuchen, sechteln; — ( fig.) ž. ga, gehörig zechen; — prim. žehtar in nem. sechteln.
37. žehtẹ̑łnica, f. die Maiblume (taraxacum officinale), Rihenberk- Erj. (Torb.); (štẹ̑łnica, Koborid).
38. žehtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) glühen, Gluthitze ausstrahlen; peč je tako vroča, da žehti, Lašče- Erj. (Torb.); lice od plesa žehteče, Levst. (Zb. sp.); — 2) ausdünsten, ausdampfen, Z.; — duften ( v. Wein), Cig.; — ( fig.) 'Z prsi veselje na kvišku žehti, Npes.-K.
39. žę̑htnica, f. 1) = žehtnik, Cig., Kras, Poh.; — 2) das Sechtelwasser, Z., Štrek.
40. žę̑htnik, m. = žehtnjak, Mur., Cig., Jan.
41. žę̑htnjak, m. das Sechtelfass, der Sechtelzuber.
42. žę̑j, m. = žeja: od žeja umreti, ogr.- Valj. (Rad).
43. žę́ja, f. der Durst; huda ž.; pekoča, žgoča ž., brennender Durst, Cig., Jan.; na žejo piti; žejo si ugasiti, potolažiti.
44. žę̑jati, -am, vb. impf. 1) dürsten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) žeja me, es dürstet mich; — mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu, Ravn.- Valj. (Rad); žeja me česa, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
45. žę́jav, adj. dursterregend: žejava jed, C.
46. žę̑javəc, -vca, m. der Durstige, Mur., C.; ž. hrepeni po mrzli vodi, Ravn.- Valj. (Rad).
47. žę́jən, -jna, adj. durstig; ž. sem; žejnega človeka napojiti; krvi ž., blutdürstig, Cig.
48. žə̀knọ, n. eine kleine Öffnung: das Luftloch über dem Ofenloch, Ravn.- M., Burg. (Rok.); — das Ofenloch, Ip.- Mik.; žrelo pri peči, pri apnenici, opekarnici, das Feuerloch, na ognjišču jama za pepel, Goriška ok., Črni Vrh pri Idriji- Erj. (Torb.); das Floßloch bei den Floßöfen, das Schürloch bei Kalköfen, Cig.; das Ofenloch bei der Dörrgrube, Polj.; — das Flugloch am Bienenstock, Polj.; — der Krater, Cig., Erj. (Min.); — nam. žvokno; prim. bav. schwalg, Öffnung des Schmelzofens, Štrek. (Arch.).
49. žę̑ł, -ı̑, f. die Getreideernte, der Schnitt, Mur., Met., Mik., Valj. (Rad).
50. želár, -rja, m. der Inwohner, der Häusler, der Keischler, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; einer, der zwar ein Haus aber wenig oder keinen Acker besitzt, Cig.; — = kdor ima pol "pušče" (kmetije), Trst. ( Glas.); — prim. avstr.-nem. söller, sölner, Häusler, Štrek. (Arch.).
51. želaríca, f. die Inwohnerin, die Häuslerin, die Keischlerin, Jan.
52. žeları̑ja, f. 1) die Inwohnerschaft, die Keischlerei, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — 2) eine halbe Hube, SlGor.- C.; oče mu mora želarijo prepustiti, ker je najstarejši sin, Slom.
53. želárka, f. = želarica, Cig.
54. želárski, adj. Inwohner-, Häusler-: ž. sin, SlN.
55. želȃrstvọ, n. das Inwohnerwesen, der Häuslerstand, Cig., vzhŠt.
56. želárščina, f. das Häuselgeld, Cig.
57. žéłce, n. dem. želo; ein kleiner Stachel, Cig.
58. žȇłč, -ı̑, f. = žolč, Levst. (Zb. sp.).
59. žę́łčən, -čna, adj. 1) begehrlich, begierig, Mik.; (željčen), Cig., Jan.; ž. biti koga, česa, sich nach jemandem, etwas sehnen, KrGora- DSv.; — 2) erwünscht, C., Guts. (Res.); — appetitlich: želčna jed, KrGora- DSv.; — interessant: nekaj želčnega, vzhŠt.; — selten, Z.
60. žę́łčnost, f. die Begier, Jan. (H.).
61. želẹ́łən, -łna, adj. želẹ̑łni naklon, der Optativ ( gramm.), Jan.
62. želẹ̑łnik, m. der Optativ ( gramm.), Jan., Cig. (T.).
63. žéłən, -łna, adj., Cig., Krelj, pogl. željen.
64. želẹ̑nje, n. das Wünschen, das Verlangen, Cig., Jan., M., ogr.- Valj. (Rad); ž. po bogastvu, Krelj; — želénje, Valj. (Rad).
65. želẹ́ti, -ím, vb. impf. wünschen, verlangen; ž. česa (kaj); Marija hladne vodice želi, Npes.- Mik.; ž. si bogastva, denarjev; česa (kaj) želite? še enkrat ga videti želim; ž. si kam, irgendwohin zu kommen wünschen, tja si želi, kjer ni nadlog; domov si želi; želim, da bi se ti vse po sreči izšlo; ž. komu vsega hudega (vse hudo), jemandem alles Schlechte aufwünschen, Cig.; dobro jutro ž. komu, jemandem einen guten Morgen wünschen, Cig.; — (želẹ̑m, ogr., kajk.- Valj. (Rad); želẹ̑jem, kajk.- Valj. (Rad), ob gorenji Soči- Glas.).
66. želẹ̑zar, -rja, m. der Eisenhändler, Cig., Jan.; — der Eisenarbeiter, Jan. (H.).
67. želẹ̑zarica, f. neko jabolko, Bolc- Erj. (Torb.).
68. želẹzarı̑ja, f. der Eisenhandel, Cig.
69. želẹzáriti, -ȃrim, vb. impf. den Eisenhandel betreiben, Cig.
70. želẹzárnica, f. die Eisenschmelzhütte, C.
71. želẹ̑zarski, adj. Eisenhändler-; — železarska obrtnost, die Eisenindustrie, Cig. (T.).
72. želẹ́zast, adj. eisenartig, Cig., Jan.; — eisenfärbig, Cig., Jan.; — železasta prst, die Eisenerde, Cig.
73. želẹ́zce, n. ein kleiner eiserner Gegenstand ( z. B. die Achse der Spule, die Lanzenspitze, C.); ein Stückchen Eisen, M.
74. želẹ́zən, -zna, adj. eisern, Eisen-; navada je železna srajca; železna cesta = železnica, die Eisenbahn; železna ruda, das Eisenerz; železna žlindra, die Eisenschlacke; železna barva, die Eisenfarbe; — železna krava, die eiserne Kuh, die Immerkuh, eine Kuh, die jemand für einen andern auf Lebensdauer zu halten verpflichtet ist, Gor., Notr.; železno posodilo, unablegliches Capital, Cig.; železne obresti, unablegliche Zinsen, Cig.; — ( pren.) železno srce, železna potrpežljivost, Cig.
75. želẹzı̑t, adj. eisenhältig: železita voda, das Stahlwasser, Cig. (T.).
76. želẹ̑zje, n. coll. eiserne Gegenstände; Eisenstücke; die eisernen Bestandtheile ( z. B. beim Wagen); — eiserne Fesseln; v železje koga dejati; v železju mora delati, Mur.
77. želẹznár, -árja, m. = železar, ogr.- Valj. (Rad).
78. želẹ̑znat, adj. eisenhältig, Cig. (T.); železnata zemlja, Pirc; železnata voda, das Eisenwasser, Jes.
79. želẹ̑znica, f. 1) die Eisenbahn; po železnici se voziti; zvezna ž., die Verbindungsbahn, Cig.; krilna ž., die Flügelbahn, DZ.; dovozna, dovlačna ž., die Schleppbahn, DZ.; konjska ž., die Pferdebahn (Tramway), DZ.; — 2) = železarnica, die Eisenhütte, Cig., Jan., C.; — 3) železna oprava: Obleče se v železnico, Npes.- Vod. (Pes.); — 4) = železna zagozda za kalanje drv, Dol.; — 5) pl. železnice = železne vile, eine eiserne Heugabel, SlGor.- C.; — 6) rumena ž., die Rauke (sisymbrium officinale), Josch; — železnica, eine Art Winterapfel, Mur., vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — tudi: želẹ́znica, Valj. (Rad).
80. želẹ̑zničar, -rja, m. der Eisenbahnarbeiter, C.; — der Eisenbahnbedienstete, nk.
81. želẹ̑zničən, -čna, adj. Eisenbahn-; železnična postaja.
82. želẹ̑znik, m. 1) der Kürassier, Mur., SlGor.- C.; — 2) der Eisenbruch, das Eisenbergwerk, Cig., Jan.; — 3) die Zecke, V.-Cig.; — 4) der Steinsame (lithospermum), C.; — 5) = železnjak, der Eisenstein: glinasti ž., der Thoneisenstein, Cig.
83. želẹ̑znikar, -rja, m. neko jabolko, Gor.
84. želẹznína, f. etwas aus Eisen Gemachtes, ein eisernes Geräth: prinesi mi kako železnino! jvzhŠt.; — coll. Eisenwaren, Eisenzeug; železnino prodajati.
85. želẹznı̑nar, -rja, m. der Eisenhändler, Cig., Gor.
86. želẹznı̑nski, adj. Eisenwaren-, Jan. (H.).
87. želẹ̑zniški, adj. Eisenbahn-.
88. želẹ̑zništvọ, n. das Eisenbahnwesen, C.
89. želẹznják, m. der Brauneisenstein, Cig., Jan.
90. želẹznocẹ́stən, -stna, adj. Eisenbahn-; železnocestna družba, proga, postaja, DZ., nk.
91. želẹ́zọ, n. 1) das Eisen; surovo, lito, kovno ž., Roh-, Guss-, Schmiedeisen, Erj. (Min.); ž. v šibah, Stabeisen, Cig.; = ž. v šibicah, Jan.; = ž. v šibkah, Cig. (T.); — 2) ein eiserner Gegenstand: rezno ž., die Klinge, C.; dvojerezno ž., die Zweischneide, Cig.; — plužno ž., die Pflugschar, SlGor., ogr.- C.; — ein eisernes Gewicht, C.; — das Bügeleisen, C.; — der Magnet, vzhŠt.- C.; — železa, eiserne Fesseln, Dict., Jarn. i. dr.
92. želẹzokǫ́vən, -vna, adj. železokovna tovarna, die Schmiedeisenfabrik, LjZv.
93. želẹzolìj, -líja, m. = železolijec, Cig.
94. želẹzolı̑jəc, -jca, m. der Eisengießer, Jan.
95. želẹzolı̑vəc, -vca, m. der Eisengießer, Jan. (H.).
96. želẹzolı̑vnica, f. die Eisengießerei (Anstalt), Cig.
97. želẹ́zovəc, -vca, m. der Eisenstein, Cig., Jan., Cig. (T.); rjavi ž., der Brauneisenstein, glinovnati (rusi, rjavi) ž., der Thoneisenstein, luskavi ž., der Eisenglimmer, Erj. (Min.); zeleni ž., der Grüneisenstein, Cig. (T.); magnetni ž., der Magneteisenstein, Cig. (T.).
98. želẹzovína, f. = železnina, Jan.
99. želẹzovı̑t, adj. eisenhältig, C.
100. želẹ́zovka, f. das Eisenerz; blatna ruda železovka, das Raseneisenerz, Cig. (T.); iglasta ž., der Pyrrhosiderit, h. t.- Cig. (T.).

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani