žarjav (6)

1. žarjàv, -áva, adj. = žerjav, glühend, loh, Jan.; žarjavo (v)ogelje, Danj. (Posv. p.).
2. žarjavẹ́ti, -ím, vb. impf. = žerjaveti, glühen, Mur.- Cig., Jan.; v apnenici žarjaveč kamen, Danj. (Posv. p.).
3. žarjȃvica, f. = žerjavica, Mur., Jan., DZ.
4. žarjȃvka, f. = žerjavica, Jan.
5. ožerjavíti se, -ím se, vb. pf. = ožerjaveti; Kamen začnem ožigati, Da se ves ožerjavi, (ožarjavi) Danj. (Posv. p.).
6. žaríti, -ím, vb. impf. 1) glühend machen, Mur., Cig., Jan., Mik., Cig. (T.); kos gobe ž., Zora; — glühendroth machen, röthen, Cig.; večerno solnce žari hribe, Cig.; — ž. se, glühen, sich röthen; nebo se žari, es ist ein Schein am Himmel zu sehen, der Himmel röthet sich; oblaki se žarijo, Z.; nocoj se žari, jutri bo lepo; — žareč, glühend, glutstrahlend, feuerroth; žareč ogenj, žareče lice, žareč pogled; — 2) ž. (se), strahlen, Cig. (T.); žareča toplota, strahlend Wärme, Cig. (T.); — 3) an der Glut braten: žari se jed nad žarjavico, Vod. (Izb. sp.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani