žareti (6)

1. žarẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) glühen, Jan., Cig. (T.); solnce, pesek žari, glüht, brennt, Cig.; — strahlen, Jan.; vse iz njega žari, Lašče- Levst. (M.); — feuern (von der See), Cig. (T.); — 2) brennen (wie Brennesseln), Cig.; — = žereti 2), einen bitterscharfen, ranzigen Geschmack haben, Jan.
2. dožarẹ́ti, -ím, vb. pf. verglühen, Cig.
3. zažarẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) erglühen; — z. (v obraz), feuerroth werden, Cig.; — 2) einen brennenden Schmerz o. Geschmack hervorbringen: v ustih, v grlu mi je zažarelo, Z.; ( prim. zažereti).
4. zažerẹ́ti, -ím, vb. pf. einen brennenden Schmerz verursachen, Cig.; — einen brennend herben Geschmack empfinden lassen, C.; — prim. zažareti 2).
5. žarčẹ́ti, -ím, vb. impf. = žareti 2), ranzig sein, Jan.
6. žerẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) = žareti: glühen, Cig.; Kupec zdaj po matere gre Z lanci prežerečimi, Npes.-Vraz; — 2) einen beißenden, brennenden Geschmack haben, Jan., Mik.; po grlu mi žeri, Z.; — brennen: dim žeri v očesu, Cig.; pogl. žareti 2).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani