žar (232)

1. žȃr, m. 1) die Glut, die Gluthitze, Jan., Habd.- Mik., ogr.- Mik.; žar do rdečega, die Rothglut, die Rothglühhitze, Cig. (T.); — die Lohe (des Feuers), V.- C.; — die strahlende Wärme, Cig. (T.); — ( fig.) die Glut, Jan., nk.; žar ljubezni, das Feuer der Liebe, Cig.; — 2) der Glutschein, der Feuerschein; žar se vidi na nebu po noči, kadar kje gori, C.; večerni žar, die Abendröthe, Cig., Jan., M.; ž. gorečih sveč, C.; — 3) = žarek, der Lichtstrahl, Mur., Cig.
2. žȃr, žára, adj. glutroth, Cig.; — žara osipa, der Nesselausschlag, Jan. (H.).
3. 1. žára, f. die Art, der Charakter, C., Z.; po očini žari ali šegi, Boh.; neumno žaro imeti, Notr.; sin očetovo žaro goni, der Sohn artet nach seinem Vater, Dol.- Cig.; ženske žare, weibisch, Meg.; mnogotere žare človeki, Dict.; bil sem dete dobre žare, Dalm.; izkušam vašo ljubezen, ako je prave žare, Dalm.; — prim. 1. šara 2).
4. 2. žára, f. die Vase, die Urne, Jan., Ist.- C., Rut. (Zg. Tolm.); — prim. it. giara, Urne, Štrek. (Arch.).
5. žárast, adj. urnenförmig, Cig.
6. žarbrȃnje, n. das Getümmel: ž. in blažnjenje ljudi, Krelj.
7. žarbráti, -ȃm, vb. impf. sich tummeln: ugledal je množico ljudi žarbrajoč ("er sah das Getümmel des Volkes"), Krelj; — prim. žebrati (?).
8. žárčən, -čna, adj. ranzig, Z.
9. žarčẹ́ti, -ím, vb. impf. = žareti 2), ranzig sein, Jan.
10. žarčína, f. = žarkost, Jan.
11. žarečína, f. die Glut, Jan., ogr.- C., Mik.
12. žárək, -rka, m. der Lichtstrahl, der Strahl; solnčni žarki, die Sonnenstrahlen.
13. žárək, -rka, adj. 1) glühend, Habd.- Mik.; žarki ogenj, žarko solnce, nebo, ogr.- C.; — žarko gledati, einen feurigen Blick haben, C., Z.; žarka barva, eine brennende Farbe, Cig.; — žarka bolečina, brennender Schmerz, Cig.; — 2) = žerek, von scharfem, bitterem Geschmack, ranzig, Cig., Jan., vzhŠt.- C., jvzhŠt.; žarko maslo, Cig., BlKr.; — herbe, Jan., Danj.- Mik.; Pelin, pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — unfreundlich, bitter: žarke besede, Z.; komu žarke praviti, jemandem bittere Wahrheiten sagen, C.; žarko gledati koga, unfreundlich anblicken, vzhŠt.; žarko = bridko, Npes.-Vraz.
14. žárən, -rna, adj. 1) glutvoll, glühend, strahlend, Glut-, Cig., Jan., nk.; žarno solnce, Z.; žarna barva, die Glutfarbe, Cig.; žarne oči, Cig.; žarno lice, ein strahlendes Antlitz, Cig. (T.); — eifrig, hitzig, C.; žarna ljubezen, glühende Liebe, Zora; — 2) Strahlen-, Jan.; žarne slike, die Strahlenfiguren, Žnid.
15. žarẹ̑nje, n. 1) das Glühen, Mur.; — die Strahlung, Jan.; — 2) = žerenje, das Ranzigsein, das Räßen, Mur.
16. žarẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) glühen, Jan., Cig. (T.); solnce, pesek žari, glüht, brennt, Cig.; — strahlen, Jan.; vse iz njega žari, Lašče- Levst. (M.); — feuern (von der See), Cig. (T.); — 2) brennen (wie Brennesseln), Cig.; — = žereti 2), einen bitterscharfen, ranzigen Geschmack haben, Jan.
17. žárica, f. dem. 2. žara; die Vase, Jan.; die Urne, Ist.- Cig., Jan.
18. žarı̑n, m. der ausgebrannte, glühende Docht in der Lichtflamme, die Lichtschnuppe, Fr.- C.; — der glühende Abfall beim Kienspan, Fr.- C.
19. žarína, f. 1) = žarin, C.; — 2) žȃrina, die Glut, kajk.- Valj. (Rad).
20. žarı̑nje, n. coll. 1) glühende Lichtschnuppen, C.; — 2) die Glühasche, ogr.- C.
21. žaríšče, n. der Brennpunkt, Sen. (Fiz.).
22. žaríščən, -ščna, adj. zum Brennpunkt gehörig: žariščna dalja, die Brennweite, Žnid.
23. žaríti, -ím, vb. impf. 1) glühend machen, Mur., Cig., Jan., Mik., Cig. (T.); kos gobe ž., Zora; — glühendroth machen, röthen, Cig.; večerno solnce žari hribe, Cig.; — ž. se, glühen, sich röthen; nebo se žari, es ist ein Schein am Himmel zu sehen, der Himmel röthet sich; oblaki se žarijo, Z.; nocoj se žari, jutri bo lepo; — žareč, glühend, glutstrahlend, feuerroth; žareč ogenj, žareče lice, žareč pogled; — 2) ž. (se), strahlen, Cig. (T.); žareča toplota, strahlend Wärme, Cig. (T.); — 3) an der Glut braten: žari se jed nad žarjavico, Vod. (Izb. sp.).
24. žárja, f. die Glut, ogr.- C.; der Schein am Himmel ( z. B. von einem Brande), C.
25. žarjàv, -áva, adj. = žerjav, glühend, loh, Jan.; žarjavo (v)ogelje, Danj. (Posv. p.).
26. žarjavẹ́ti, -ím, vb. impf. = žerjaveti, glühen, Mur.- Cig., Jan.; v apnenici žarjaveč kamen, Danj. (Posv. p.).
27. žarjȃvica, f. = žerjavica, Mur., Jan., DZ.
28. žarjȃvka, f. = žerjavica, Jan.
29. žarjénje, n. die Ausstrahlung, die Strahlung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
30. žarkóba, f. = žarkost, Jan.
31. žarkoglę́dən, -dna, adj. mit feurigen Augen, C.
32. žarkolòm, -lǫ́ma, m. die Strahlenbrechung, C.
33. žarkomèr, -mę́ra, m. das Aktinometer ( phys.), Cig. (T.).
34. žárkost, f. 1) die Glutröthe, Cig.; ( hs.); — 2) die scharfe Herbe, ein ranziger Geschmack, Cig., Jan.
35. žarkóta, f. = žarkost 2), Jan.
36. žárkov, adj. ranzig, Jan.; ( nam. žarkav?).
37. žarljìv, -íva, adj. ausstrahlend, Jan. (H.).
38. žarljívost, f. das Strahlungsvermögen, Jan. (H.).
39. žȃrnat, adj. strahlig, C.
40. žarníca, f. die Brennessel (urtica urens), Cig., Notr.- Burg. (Rok.).
41. žárnogli, m. pl. die Nägelmale, Trub.- M.; — iz nem. Scharnagel?
42. žarnoòk, -ǫ́ka, adj. strahläugig, Zora.
43. žárnost, f. 1) die Gluthitze, die Glutröthe, Z.; — 2) die Ausstrahlungswärme ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
44. žárnovi, m. pl. die Nägelmale, Valj. (Rad); — prim. žarnogli.
45. žaromèr, -mę́ra, m. der Glutmesser, Cig.; das Pyrometer, Cig. (T.); ( češ.).
46. žaróta, f. die Glut: dušna ž., Levst. (Zb. sp.).
47. žarovı̑t, adj. glutvoll, glühend, Bes.
48. žȃr-žéna, f. žar-žene, vilam podobna bitja, Kres (V. 575.).
49. ȃžar, -rja, m. = aržet, SlGor.- C., Dol.
50. bombȃžar, -rja, m. der Baumwollenhändler, Cig.
51. dožarẹ́ti, -ím, vb. pf. verglühen, Cig.
52. drožár, -rja, m. = drožjar, der Hefenhändler, Cig., Jan.
53. drožárnica, f. die Hefenfabrik, DZ.
54. frȃnžar, -rja, m. der Fransenmacher, Cig.
55. glȃžar, -rja, m., pogl. steklar.
56. gǫ̑žar, -rja, m. der Kropfige, C.
57. hāndžar, -ra, (-rja), m. velik nož, der Handschar; — hs. iz tur.
58. izžaríti, -ím, vb. pf. 1) ausstrahlen, Cig. (T.); — 2) i. se, verglühen, verstrahlen, Cig.
59. izžarjevȃnje, n. das Ausstrahlen, Cig. (T.).
60. izžarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izžariti; ausstrahlen: gorkoto i., Cig. (T.), Žnid.
61. ję̑žarica, f. der Igelfisch (diodon), Cig., Erj. (Z.); lisasta j., der getigerte Igelfisch (diodon tigrinus), Erj. (Ž.).
62. kȃjžar, -rja, m. der Keischler, der Häusler, Cig., Jan., C., Št., Dol., Notr.
63. kȃjžarica, f. die Keischlerin, die Häuslerin, Št., Dol., Notr.
64. kanžar, -rja, m. der Eber, ogr.- C.
65. kartȃvžar, -rja, m., Cig., Jan., pogl. kartuzijanec.
66. klȃvžar, -rja, m. = lešnikar, der Tannenhäher, der Nusshäher (caryocatactes nucifraga), C., Frey. (F.), Gor.
67. kǫ̑žar, -rja, m. 1) der Häutehändler, der Fellhändler, Jarn., Cig., Jan.; (kožár, Mur.); — 2) der Gerber, Cig., Trub.; der Weißgerber, C., (kožár, ogr.- Valj. [Rad]).
68. kǫ̑žarica, f. die Häutehändlerin, Mur.
69. kožarı̑ja, f. 1) der Handel mit Häuten, Z.; — 2) die Gerberei, Z.
70. kožáriti, -ȃrim, vb. impf. mit Häuten handeln, Cig., Medv.- M.
71. kǫ̑žarski, adj. die Häutehändler betreffend, Mur.
72. kǫ̑žarstvọ, n. 1) der Handel mit Häuten, Jan. (H.); — 2) die Gerberei, Jan. (H.).
73. krampı̑žar, -rja, m. das Steigeisen, Jarn., Jan.
74. krȃvžar, -rja, m. = kravža, pri Dobu- Levst. (Rok.).
75. krę̑mžar, -rja, m. = kremža 2), Cig.
76. krı̑žar, -rja, m. 1) der Kreuzträger, Cig.; — 2) der Kreuzfahrer, Cig., Jan., Cig. (T.).
77. krı̑žarica, f. die Kreuzschwester (neki red), ZgD.
78. krı̑žarski, adj. Kreuzfahrer-: križarska vojska, der Kreuzzug, Cig. (T.).
79. ležarína, f. der Lagerzins, DZ.
80. lȗžar, -rja, m. 1) der Pfützenanwohner, C.; — 2) die Pfuhlschnepfe, C.
81. majžar, -rja, m. = aržet, žep, SlGor.
82. mȃžar, -rja, m. 1) "narod zove tako zamazanega človeka", LjZv.; — 2) = mazač, der Quacksalber, Cig.
83. mȃžarica, f. = mazačka, die Quacksalberin, Jan. (H.).
84. mlakȗžar, -rja, m. neki polž, C., Robič ( Nkol.).
85. mǫ̑vžar, -rja, m. = možnar, der Mörser, Jan., Rož.- Kres.
86. mǫ̑žar, -rja, m. = možnar, Meg., Mur., Dalm.
87. mrẹ̑žar, -rja, m. 1) der Netzstricker, Cig., Jan.; — 2) der Netzjäger, Mur.
88. mrẹ̑žarica, f. die Netzstrickerin, Cig.
89. nȃvžar, -rja, m. schlechter Musikant, C., Kr.
90. nažaríti, -ím, vb. pf. entzünden ( fig.), M.; aufbringen, ogr.- C., Mik.
91. nožár, -rja, m. der Messerschmied.
92. nožaríca, f. die Messerschmiedin, Valj. (Rad).
93. nožáriti, -ȃrim, vb. impf. das Messerschmiedhandwerk betreiben, Jan. (H.).
94. nožárnica, f. die Messerschmiede, Cig.
95. nožárski, adj. Messerschmied-.
96. nožȃrstvọ, n. das Messerschmiedhandwerk.
97. obžaríti, -ím, vb. pf. umstrahlen, Z.; — bestrahlen, Cig.
98. odžaríti, -ím, vb. pf. = žar odbiti, wiederstrahlen, Cig., Jan.
99. odžárjati, -am, vb. impf. ad odžariti, Jan.
100. orožár, -rja, m. 1) der Waffenschmied, Cig., Jan., C.; — 2) der Waffenträger, Jap. (Sv. p.).

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani