žandar (9)

1. žandȃr, -rja, m. = žandarm.
2. žandȃrm, m. der Gendarm.
3. žandarmerı̑ja, f. žandarstvo, die Gendarmerie.
4. žandȃrstvọ, n. die Gendarmerie, Levst. (Nauk).
5. glavár, -rja, m. das Oberhaupt; Kristus naš g., Kast.; der Vorsteher; okrajni g., der Bezirkshauptmann; deželni g., der Landeshauptmann; g. nemškega reda, der Deutschmeister, Cig.; stražni g., der Wachtmeister ( n. pr. pri žandarmih), DZ.
6. grı̑var, -rja, m. 1) ein Soldat mit einer Pferdemähne am Helm, Cig., C.; griva se pruskim grivarjem košati, Bes.; — = žandarm, DSv.; — 2) die Ringeltaube, die Mähnentaube (columba palumbes), Cig., Lašče- Levst. (M.).
7. moštvọ̀, -à, n. 1) die Mannheit; m. komu vzeti; (skopljen človek), kateremu je bilo moštvo potrto, Jap.; — 2) die Mannhaftigkeit, männlicher Sinn; ni več moštva na svetu; ta kupec moštva ne drži, dieser Kaufmann ist nicht Mann von Wort, Mur., C.; na moštvo denarja posoditi, jvzhŠt.; — der Muth, die Herzhaftigkeit, Cig., Jan., M.; z velikim moštvom kaj povedati, Glas.; — 3) das Mannsbild, Guts., Mur., Jan.; vredno m., braver Kerl, Guts.; — 4) coll. die Männer, Jan.; die Mannschaft, Cig., Jan., C., nk.; žandarmsko m., DZ.
8. orožník, m. der Bewaffnete, Dict., Mur., Jan.; močan o., Krelj, Trub.; nje strelci ne bodo mogli streljati, nje orožniki se ne bodo mogli braniti, Dalm.; — orǫ̑žnik, = žandarm, Cig., nk.
9. pozváti, -zóvem, vb. pf. 1) rufen, herbeirufen, Mur., Cig., Jan.; p. piščeta, jvzhŠt.; berufen, Mur., Cig., Jan.; od odpravil p., abberufen, Cig.; — laden, einladen, Cig., Jan.; p. na kaj, k čemu, Cig., kajk.- Valj. (Rad); — vorladen, citieren, Cig., Jan.; pred sebe p. koga, Jan.; okrivljenca p. na sodbo, zatožence p. h kazenski razpravi, Levst. (Nauk); — auffordern, Cig., Jan.; p. koga na boj, nk.; žandarma jih pozoveta, naj se podajo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) (po hs.) p. se, sich berufen, Cig. (T.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani