ž (13686)

1. ž, praep., pogl. s.
2. žába, f. 1) der Frosch; zelena ž., der grüne Wasserfrosch (rana esculenta), Erj. (Ž.); morska ž., der gemeine Seeteufel o. Froschfisch (lophius piscatorius), Erj. (Ž.); groba ž. = krastavica, C.; žaba se reka malim otrokom: oj ti žaba mala ti! ta žaba (= der Fratz) že hodi! — 2) = žabica 6), das Anhängeschloss, Cig., C.; — 3) der Reiber (ein um einen starken Stift bewegliches Stück Holz an den Fenstern, um es zuzuhalten), Pot.- Cig.; — 4) die Spule, durch welche der Strick geht, der den Wiesbaum aufs Heu drückt, Z.; — 5) eine Maulkrankheit der Pferde, C.; — pl. žabe, = želve, die Scropheln, Bleiw.- Cig.
3. žȃbar, -rja, m. der Froschfänger, Z.
4. žabáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Froschfang abgeben, V.-Cig.
5. žabȃvslja, f. ein abscheulicher Frosch, Cig.
6. žabè, -ę́ta, n. das Fröschlein; — der Fratz, Cig.
7. žȃbəc, -bca, m. das Froschmännchen, Valj. (Rad).
8. žȃbər, -bra, m. das Leinkraut (linaria vulgaris), Tuš. (R.); tudi: pl. žabri, Cig., Medv. (Rok.).
9. žábica, f. dem. žaba; 1) das Fröschlein; božja ž., der grüne Laubfrosch (hyla viridis), Cig., Jan., Erj. (Ž.); = bogčeva ž., C.; = zelena ž., Cig., Jan., C.; — 2) großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Jan., Tuš. (R.); — 3) neka rdečkasta, mnogonoga žuželka, M.; ako jo kako živinče ( nav. ovca) s travo požre, napuhne se ter postane žabičavo, žabičasto, BlKr.; kravo je ž. napela, Z.; suha ž. ali ledovna ž., das Rückenblut, eine Krankheit der Rinder und Schafe, V.-Cig., Strp.; = krvava ž., Bleiw.- Cig.; žabico tepsti, dreti, das Rückenblut brechen, Cig.; žabico rezati = puščati živini pod repom ali na ušesih, Strp.; — sploh nekaka bolezen živinska, pri kateri živinče napenja, Strp.; — 4) žabico metati, sekati, flache Steinchen schräg auf die Fläche des Wassers werfen, so dass sie abprallen und über dem Wasser hinhüpfen, Cig.; = žabice izpodbijati, M.; — 5) der Hufstollen, vzhŠt.- C.; — 6) das Anhängeschloss, Cig., C., Štrek., Rez.- C.; — die Klammer, Cig. (T.); — das Handeisen, die Handschraube, Cig.; v žabico dejati, žabico privijati, Z.; verige na nogah in žabice na rokah, Cv.; — die Pfanne ( mech.), h. t.- Cig. (T.); — ž. pride pri vpreganju v luknjo ojnic, Mik.
10. žábičast, adj. = žabečen, BlKr.
11. žábičav, adj. = žabičen, BlKr.
12. žábičən, -čna, adj. = za žabico bolan ( prim. žabica 3)), C.; žabična krava, Zora.
13. žábičnica, f. eine Art Knopfblume (scabiosa lucida), Josch.
14. žábina, f. das Froschloch, Z.
15. žabı̑nəc, -nca, m. der Wiesenhahnenfuß (ranunculus bulbosus), Cig.
16. žábiti se, -im se, vb. impf. brunften ( v. Fröschen), Cig.
17. žȃbjak, m. 1) die Froschlache, Z.; — 2) das Froschkraut, der Hahnenfuß (ranunculus), C.; tudi: das Läusekraut (pedicularis palustris), Gor.; — 3) žabják, ein großer Frosch: okamenine velikanskega žabjaka, Cv.
18. žȃbji, adj. Frosch-; žabja luža; žabje ragljanje.
19. žabjíka, f. der Froschlattich (potamogeton natans), SlGor.- C.
20. žȃbna, f. 1) neka bolezen govedine med parklji, Notr.; — 2) der Ackerschachtelhalm (equisetum arvense), Notr.
21. žȃbnica, f. 1) die Froschlache, Cig., C.; — 2) = žaba 2), žabica 6), das Anhängeschloss, Cig., Vrt., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) die Anlege, die Thürklammer, Cig.; — 4) der Hahnenfuß (ranunculus), C., Valj. (Rad).
22. žȃbnik, m. 1) der Froschlaich, Mur., Cig., Jan.; — 2) die stinkende Afterkamille (anthemis cotula), Vrtojba- Erj. (Torb.); — der Wasserfroschlöffel (alisma), Cig.
23. žabnjáča, f. der Hahnenfuß (ranunculus), C.
24. žȃbnjak, m. der Froschlaich, Mur., Cig., Jan.
25. žabodèr, -dę́ra, m. 1) der Fröschevertilger: štorklja je žaboder, Glas.; — 2) = bobnarica, die Rohrdommel, C.
26. žabodùrh, -dúrha, m. der Froschspießer, der Froschangler (tudi psovka), SlGor.- C.
27. žabogòłt, -gółta, m. der weiße Storch (ciconia alba), Erj. (Ž.); — der große Silberreiher (ardea argentea [alba]), Cig., Frey. (F.).
28. žabogrìz, -gríza, m. neka rastlina, Levst. (Zb. sp.).
29. žabokrẹ́čina, f. = okrak, der Froschlaich, Dol.- Mik.
30. žábovəc, -vca, m. 1) das Froschmännchen, Cig.; — 2) = žabar, Gor.
31. žábovka, f. žabovke, Froschfische (batrachoidei), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
32. žabráti, -ȃm, vb. impf. herplappern: ž. psalme, Trub.; pogl. žebrati.
33. žabȗra, f. ein abscheulicher, garstiger Frosch, Mur., Cig., Jan., C.
34. žȃčka, f. der Tabakbeutel, ogr.- Valj. (Rad); — usnjena vreča, v kateri imajo klamfe, kadar drva vozijo, Lašče- Levst. (Rok.); — eine kleine Geldbörse, vzhŠt.; — prim. nem. Sack.
35. žafrȃn, m. der Safran; pravi ž., echter Safran (crocus sativus), Tuš. (B.); — divji ž., der Florsafran, der Saflor (carthamus tinctorius), Cig.
36. žafrȃnar, -rja, m. der Safranhändler, Cig., Zora.
37. žafrȃnast, adj. safranfarben, Jan.
38. žafrániti, -ȃnim, vb. impf. mit Safran würzen, Cig.
39. žafrȃnov, adj. Safran-.
40. žafrȃnovəc, -vca, m. 1) der Safranapfel, Cig.; — 2) der Safransaft, Let.
41. žȃga, f. 1) die Säge; žago piliti; — 2) die Sägemühle; po Gorenjskem imajo veliko žag; potok žago goni.
42. žȃgalica, f. die Brennessel, Dict., Guts., Jarn., Fr.- C.
43. žȃganica, f. das durch die Säge geschnittene Brett; pos. široka, bolj tenka deska.
44. žȃganičica, f. dem. žaganica; das Brettlein: Iz hojice se druzega ne stori, kakor kakšna žagan'čica, Npes.-K.
45. žȃganje, n. 1) das Sägen; — 2) coll. Sägespäne.
46. žȃgar, -rja, m. 1) der Säger; — der Dielensäger, der Brettschneider, Cig.; der Sägemüller, Jan.; — 2) der Sägehändler, C.; — 3) der Sägehai (squalus pristis), Erj. (Ž.).
47. žȃgarica, f. 1) die Sägerin, Cig.; — 2) der Sägefisch, Jan.
48. žȃgast, adj. sägeförmig, Cig.
49. žȃgati, -am, vb. impf. sägen; drva ž.; — babo ž., prim. baba 4).
50. žȃgavəc, -vca, m. der Säger, Cig.
51. žȃgavica, f. = žagalica, Kr.- Valj. (Rad).
52. žȃgica, f. dem. žaga, = žažica.
53. žagı̑nje, n. coll. Sägespäne, Mur., vzhŠt.- C.
54. žagíšče, n. = kraj, kamor pokladajo hlode, katere žagajo, Zora.
55. žȃgovəc, -vca, m. der Sägebaum, der Blockbaum, aus dem Bretter gesägt werden, Cig., Jan.
56. žȃgovina, f. coll. Sägespäne, Mur., Cig., DZ., vzhŠt.
57. žȃgovje, n. = žagovina, Mur.
58. žȃgovnik, m. = žagovec, der Sägeblock, Cig.
59. žágrad, m. die Sacristei; (žagred, Mik.; na vzhodu tudi: žagreb, Mik.).
60. žágradar, -rja, m. = žagradnik, Cig.
61. žágradnik, m. der Sacristan, Mur., Cig.
62. žájbəlj, -blja, (-bəljna), m. der Salbei (salvia); bes. der Gartensalbei; — tudi: žájbelj, -belja, jvzhŠt.
63. žájbəljnov, adj. Salbei-.
64. žájdičən, -čna, adj. teigicht, speckig ( v. Obst), SlGor.- C.
65. žȃjfa, f. = milo, die Seife; — iz nem.
66. žȃjfati, -am, vb. impf. 1) seifen; — 2) saufen; — iz nem.
67. žȃjfnica, f. das Seifenwasser.
68. žákəlj, -klja, m. = vreča, der Sack; mačko v žaklju kupiti = etwas ungesehen kaufen oder übernehmen; — iz nem.
69. žȃkəljc, -kəljca, m. dem. žakelj.
70. žáklata, f., Notr., pogl. žatlaka.
71. žakljevína, f. die Sackleinwand, Cig., Jan.
72. žákljič, m. dem. žakelj.
73. žàł, žȃli, f. 1) das Leid, der Schmerz, V.-Cig., Jan., C.; nobena žal bi se mu ne bila zgodila, Ravn.; zakaj moriti Davida, ki vam ni nobene žali storil? Ravn.; ne delajte nikomur nobene žali! füget niemandem ein Leid zu! Cig., C.; kako žal zadeti komu, jemandem ein Leid zufügen, C.; na žal reči komu kaj, jemandem Leides sagen, BlKr.- DSv.; — pl. žali, die Schmerzen, C.; — 2) žal mi je, es thut mir leid; žal mi je, da se nisva videla; ž. mi je koga, česa, es thut mir leid um jemanden, etwas; Žal mu je gospe, Npes.-K.; žal mu je denarja; ni mi žal te mrve pisanja, Levst. (Nauk); založniku ni bilo žal ni dela ni troškov, Levst. (Nauk); = žal mi de, dene, C., Z., Jsvkr.; žal mi je za kaj, za koga; — žal! leider! nk.
74. žàł, žála, adj. leid: žala beseda, ein kränkendes Wort, C.; kaj žalega komu storiti, jemandem etwas zuleid thun; Žale misli v srcu ni, Preš.; Pri nas je dost' žalega, Npes.-K.; — tudi indecl.: žal beseda, ein leides Wort, Cig., Kr.; Žal besede v ustih ni, Preš.
75. žála, f. das Leid, Jan.; — der Verdruss, C.; vse mi dela na žalo, Z.
76. žalár, -rja, m. = želar, C., ogr.- Valj. (Rad).
77. žalȃrstvọ, n. = želarstvo, C., ogr.- Valj. (Rad).
78. žáłbəlj, -blja, (-bəljna), m. = žajbelj, M.
79. žȃłca, f. dem. žal f.; ein kleines Leid, Ravn.- C.
80. žȃłəc, -łca, m. = želo, der Stachel, Mur., Št.- Cig., Jan., Mik.
81. žáłən, -łna, adj. 1) Trauer-, Jan., Zora, C., nk.; žȃłna oprava, das Trauerkleid, C.; — 2) kränkend, beleidigend, Cig., ogr.- C.
82. žálibog, interj. leider! Cig., Jan., C., nk.; (= žali Bog! = smili se Bogu! C.); — prim. hs. žalibože (in nem. leider Gottes!).
83. žálica, f. dem. žala; ein kleines Leid, C.; das Leid, Jan.
84. žálik-žéna, f. "žalikžene, den serbischen Vilen entsprechend, in Unterkärnten; dagegen svete, bele, čestljive žene in Oberkärnten; ahd. sālīg: salige frauen", Mik. (Et.).
85. žalíłən, -łna, adj. kränkend, beleidigend, Cig., Jan., nk.
86. žalı̑təv, -tve, f. die Kränkung, die Beleidigung, Cig., Jan., nk.
87. žáliti, -im, vb. impf. 1) kränken, beleidigen, verletzen; to me žali! to žali moje poštenje, moje pravice; — 2) = obžalovati: bedauern: žalim, da ..., SlN.; moj pot Bog žali! Kast.- C.; ( hs.); — 3) žali se mi česa = žal mi je česa: ni se mu žalilo ne potov, ne težav, ne gotovine, Str.
88. žalı̑tva, f. = žalitev, Mur.
89. žalı̑vəc, -vca, m. der Beleidiger, der Verletzer, Cig., Jan.
90. žalı̑vka, f. die Beleidigerin, Jan.
91. žaljénje, n. das Kränken, die Beleidigung.
92. žaljìv, -íva, adj. kränkend, beleidigend, Cig., nk.
93. žaljívost, f. das Kränkende, das Beledigende (an einer Rede, einem Benehmen), Cig., nk.
94. žȃłnica, f. 1) das Klageweib, Cig., Jan., Vrt.; — 2) der Nachruf (einem Verstorbenen gewidmet): ž. po, za kom, Cig. (T.).
95. žałník, m. der Beleidiger, Cig., C.
96. žálọ, n. = želo, Rib.- Mik.
97. žalóba, f. das Trauern, der Schmerz, C.; — die Wehmuth, Jan., Cig. (T.), C.; das Bedauern, Jan., C.; žalobo izreči, Levst. (Močv.).
98. žalóbən, -bna, adj. traurig, wehmüthig, klagend, Jan., C., nk.
99. žaloígra, f. das Trauerspiel, die Tragödie, nk.
100. žalomı̑ł, -míla, adj. wehmüthig, Zora.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani