šumen (5)

1. šúmən, -mna, adj. 1) rauschend, brausend, lärmend, Cig., Jan., M., Nov.; — 2) betäubt, Jarn.- M.; šumna glava, C.; — berauscht, C.
2. šumẹ̑nje, n. das Rauschen.
3. hrupẹ̑nje, n. das Lärmen: h. in šumenje, Trub.
4. 2. neizréčən, -čna, adj. = neizrečen; unaussprechlich: morje z neizrečnim šumenjem divja, Jap. (Prid.); neizrečno rad, Navr. (Let.).
5. potəhíniti, -ı̑nem, vb. pf. 1) = pothiniti, still werden, sich legen: otrok ne kriči več, je potehinil, Dol.; veter je potehinil, jvzhŠt.; šumenje v panju potehine, Levst. (Beč.); — 2) p. se = potuhniti se, sich verstellen, Kras.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani