šume (25)

1. šȗməc, -mca, m. der Gießbach, C.
2. šumẹ̑la, f. 1) die Heiserkeit, zapŠt.; — 2) pl. šumele, die Handharmonika, vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Kres.
3. šumẹ̑lice, f. pl. dem. šumele; die Harmonika, C.
4. šumẹ̑łke, f. pl. = pljuča, die Lunge, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
5. šúmən, -mna, adj. 1) rauschend, brausend, lärmend, Cig., Jan., M., Nov.; — 2) betäubt, Jarn.- M.; šumna glava, C.; — berauscht, C.
6. šumẹ̑nje, n. das Rauschen.
7. šumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen; voda v potoku šumi; — po ušesih mi šumi, es saust mir in den Ohren.
8. šumẹ́vati, -am, vb. impf. zu rauschen pflegen, nk.
9. šumẹ̑vəc, -vca, m. der Sauselaut ( gramm.), Jan., nk.
10. došumẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) brausend, rauschend gelangen; — 2) aufhören zu brausen, zu rauschen.
11. izšumẹ́ti, -ím, vb. pf. verrauschen, verbrausen; tudi: i. se, Cig.
12. odšumẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) rauschend sich entfernen, entsausen; — 2) aufhören zu rauschen, verrauschen.
13. pošumẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig rauschen, brausen.
14. prešumẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) rauschend durchfahren, durchrauschen, durchsausen; — 2) eine bestimmte Zeit hindurch rauschen: ves dan p., Cig.; — 3) hinüber rauschen: p. na ono stran, Cig.; — 4) verrauschen, Cig.; — 5) überrauschen, übertosen.
15. prešumetljáti, -ȃm, vb. pf. durchsäuseln, Cig.
16. prišumẹ́ti, -ím, vb. pf. rauschend, brausend herankommen.
17. prišumẹ́vati, -am, vb. impf. ad prišumeti, Z.
18. razšumẹ́ti, -ím, vb. pf. verbrausen, Jan.
19. zašumẹ́ti, -ím, vb. pf. zu rauschen, zu brausen anfangen; aufrauschen, erbrausen; veter, voda zašumi; nekaj je v suhem listju zašumelo.
20. hrupẹ̑nje, n. das Lärmen: h. in šumenje, Trub.
21. 2. neizréčən, -čna, adj. = neizrečen; unaussprechlich: morje z neizrečnim šumenjem divja, Jap. (Prid.); neizrečno rad, Navr. (Let.).
22. pošȗm, m. das Geräusch, der Lärm, Mur., Št.- C.; ni mu več za mestne pošume, Raič ( Let.).
23. potəhíniti, -ı̑nem, vb. pf. 1) = pothiniti, still werden, sich legen: otrok ne kriči več, je potehinil, Dol.; veter je potehinil, jvzhŠt.; šumenje v panju potehine, Levst. (Beč.); — 2) p. se = potuhniti se, sich verstellen, Kras.
24. šȗmnik, m. = šumevec, Cig.
25. vesélje, n. die Freude; srpi šume, da jih je veselje (dass es eine Freude ist), Ravn. (Abc.); — das Vergnügen: nedolžno veselje si privoščiti; tudi: veselję́, Cv.; veseljè, Valj. (Rad).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani