šuj (21)

1. šȗj, šúja, adj. = lev, link, Cig., Jan., C., Rez.- C.
2. šúja, f. die Binse (iuncus sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
3. šȗjca, f., pogl. 2. šujica.
4. 1. šújica, f. linke Hand, Jarn., Rib.- Mik.
5. 2. šȗjica, f. die schräge Richtung, die Schiefe: po šujici postaviti, schief stellen, (po šujci) DZ., Erj. (Torb.), Nov., Vrt.; s šujico (s šujco), schräge, Mur., Met.; — nam. ševica.
6. blázniti, -im, vb. impf. 1) beirren, verwirren, Dict.; v igri koga b., Mik., C.; ne dajte se krivičnim ukom blazniti, Krelj; preproste ljudi v pravi veri b. in motiti, Trub.; to šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (durch Schmeichelei), Meg.; — ärgern, Alas.; druge ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj; ako pak tebe tvoja roka blazni, ... Trub.; — b. se, ein Aergernis nehmen, sich ärgern, C.; nad njim so se blaznili, Dalm.; vi se čudite ino blaznite, Krelj; — 2) = blazneti, sich wahnsinnig benehmen, irre reden, delirieren, Habd., Cig., Jan., M., C.; — vraga ima i blazni, ogr.- Valj. (Rad); fluchen, lästern, Habd., Mur., C.; proti Bogu b., ogr.- Mik. (Et.).
7. dobrodẹ̑łnik, m. kdor dobra dela zvršuje, Krelj; der Wohlthäter, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
8. doprę́sti, -prę́dem, vb. pf. das Spinnen beenden; poprašuje, so li dekle doprele, Navr. (Let.).
9. imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.- Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.- C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.- Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen ( gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
10. izpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ausforschen, ausfragen; kaj me to izprašuješ? — prüfen, examinieren; — einvernehmen, verhören, Cig., Jan.; svojo vest i., sein Gewissen erforschen.
11. konservatīven, -vna, adj. ohranitev pospešujoč, conservativ, Cig., Jan., nk.
12. popraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad poprašati; fragen, herumfragen, sich erkundigen; p. po kom, čem, nachfragen; po tem blagu zelo poprašujejo, es ist viel Nachfrage um diese Ware; befragen, ausforschen; p. koga za kaj; p. za svet, um Rath fragen; p. zastran česa, Kundschaft einziehen von einer Sache, Cig.
13. poviševáti, -ȗjem, vb. impf. ad povišati; höher machen, erhöhen; — auf eine höhere Stufe erheben, promovieren; — erheben ( fig.); kdor sam sebe povišuje, bo ponižan; v srcu se p.; — durch Lob erhöhen, Lobeserhebungen machen, Cig.
14. poviševȃvəc, -vca, m. kdor povišuje, Jan. (H.).
15. priduševȃvəc, -vca, m. človek, ki se rad pridušuje.
16. primojdúševəc, -vca, m. = človek, kateri se rad pridušuje, nk.
17. prisluševáti, -ȗjem, vb. impf. horchen, Cig., Jan.; prislušujoč zvedeti, abhorchen, Jan.
18. razglaševȃvəc, -vca, m. = kdor kaj razglašuje, Cig.
19. strójiti, strǫ́jim, vb. impf. 1) zurechtmachen, herstellen, C.; inwendig mit Brettern auszimmern (im Bergbau), Cig.; hiše s., an Häusern Reparaturen vornehmen, Z., Gor.; = narejati, popravljati: "imate kaj strojiti?" povprašujejo Rezijani, hodeč od hiše do hiše in stroječ kotle, ponve i. dr., Soška dol.- Erj. (Torb.); — s. žito, das Getreide reitern, C.; — Vorbereitungen treffen, Jan.; — 2) gerben; kože, usnje s.: s čreslom strojen, lohgar, Cig.; strojen na jerh (irh), weißgar, Cig., Jan.; s. kože s tolščami (sämisch gerben), Vrt.; — beizen ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.); kresilno gobo v lugu s., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) zuschlagen, peitschen: kmet je z bičem strojil konjsko kožo, Jurč.
20. zlajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zlajšati; erleichtern; — mildern; zlajšujoče okolnosti, Milderungsumstände, DZ.
21. zmlẹ̑tək, -tka, m. das Vermahlene: vprašujejo po svojem zmletku (v mlinu), Kod. (Mar.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani