špeh (20)

1. špèh, špéha, m. der Speck; — iz nem.
2. špehár, -rja, m. 1) der Speckhändler; — 2) = umazan, nečeden človek; — 3) = slaninar 2), der Speckkäfer, Jan.
3. špehárčək, -čka, m. dem. špehar(ec); — der Speckkäfer, Jan.
4. špeharíca, f. die Speckhändlerin, Cig.
5. špehàst, -ásta, adj. 1) speckartig, speckicht; — teigig ( v. Brot), C.; — 2) mit Fett beschmiert oder beschmutzt: suknja vsa špehasta.
6. špehàt, -áta, adj. 1) viel Speck habend: š. prasec, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) speckig, Cig., Jan., C.; — mit Speck beschmiert, Cig.
7. špehnàt, -áta, adj. speckig, Mur.
8. špehomȃłh, m. = berač, kateri z malho hodi ter špeha berači, Jurč.
9. špehomȃłhar, -rja, m. = špehomalh (špehmalhar), Levst. (Rok.).
10. špehǫ́v, adj. Speck-; špehova potica, salata.
11. špehovíca, f. die Speckbirne, Jan.
12. špehǫ́vka, f. 1) špehova koža, die Speckschwarte, Cig.; — 2) = špehova potica, der Speckkuchen, Cig., Kr.; — 3) die Speckbirne, Cig., Jan., C., Kr.- Erj. (Torb.), Tolm., Št.
13. špehǫ̑vnica, f. die Speckbirne, Dol.
14. másẹka, f. neka sekira, s katero slanino (špeh) sekajo, KrGora.
15. osvaljkáti, -ȃm, vb. pf. (zu Klößchen) zusammenrollen, Z.; — špeh je bil ves omazan in osvaljkan, Andr.
16. precvı̑rati, -am, vb. impf. ad precvreti; zerlassen: mast, špeh p., Mur., C., "puter" se v maslo precvira, Danj. (Posv. p.)- Valj. (Rad).
17. precvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. im Fett durchbraten, abkröschen, Cig.; — zerlassen: špeh p., Mur.
18. sẹkȃłnica, f. der Hacktrog, das Hackbrett, Jan., Z.; = posoda, v kateri se repa ali špeh seka, Celovška ok.
19. səsẹ̑ka, f. = sesekan in osoljen, pa še ne scvrt špeh, ("das Verhackicht"), Celovška ok.
20. ugórniti, -gǫ̑rnem, vb. pf. in Gährung übergehen (o gnoju), sich zersetzen, verderben, (o moki, špehu), C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani