škrga (11)

1. škŕga, f. nav. pl. škrge = skrge, die Kiemen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs.
2. škrgàd, -áda, m. = škrgat, Dict., Hip. (Orb.).
3. škrgálja, f. die Ratsche, Vreme- Erj. (Torb.).
4. škȓgar, -rja, m. škrgarji, die Kiemenschnecken (branchiata), Erj. (Ž.).
5. škrgàt, -áta, m. = škržat, C.
6. škŕgati, -am, vb. impf. knarren, Jan.
7. škŕgav, adj. knarrend, Jan.
8. kitoškŕga, f. kitoškrge, Meerzähne, Zahnröhren ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
9. predškȓgar, -rja, m. predškrgarji, Vorderkiemer ( zool.), Jan. (H.).
10. zaškȓgar, -rja, m. (polži) zaškrgarji, Hinterkiemer, Erj. (Z.).
11. uhọ̑, ušę́sa, n. 1) das Ohr; za uho udariti, počiti koga, jemandem eine Ohrfeige geben; na uho dobiti, zu hören bekommen, Levst. (Zb. sp.); na ušesa vleči, lauschen, horchen; ušesa po sebi vreči, die Ohren zurückschlagen ( v. Pferde), jvzhŠt.; pod uho si podtikati, etwas absichtlich überhören, unbeachtet lassen, Levst. (Nauk); = za uho metati (besede), Jarn.; pazljivo na ušesa jemati kaj, aufmerksam anhören, LjZv.; — ribje u. = škrga, Jan.; — 2) das Öhr (der Nadel, der Axt u. dgl.); skozi uho je sekiri vtaknjeno toporišče; — der Henkel beim Schaffe, beim Topfe; uho na zvonu, das Hangeeisen der Glocke, Cig.; — das Stiefelohr, Cig., C.; — 3) der Zipf bei einem Kleidungsstück, C.; die Klappe am Kleide, Cig.; — ušesa, die Klaue am Hammer, Cig.; — 4) morsko u., gemeines Seeohr, die knotige Ohrschnecke (haliotis tuberculata), = u. sv. Petra, Erj. (Ž.); — 5) babino uho, der Holunderschwamm, Cig.; — mačje u., die Fliegenblume (ophrys myodes), Cig.; — mišja ušesa (hieracium), Josch; — uhọ̑, gen. ušę́ta, Rož.- Kres, gen. úha, kajk.- Valj. (Rad).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani