škodovati (7)

1. škǫ́dovati, -ujem, vb. impf. 1) schaden; nič mu ni škodovalo; praes. škǫ́dovam, Ravn.- Valj. (Rad); š. koga, jemanden schädigen, Svet. (Rok.); — 2) š. se = tožiti pogostoma izrekaje besedo: škoda! KrGora.
2. naškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. = naškoditi, BlKr.- M.
3. odškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. entschädigen; (tudi: odškodováti, -ȗjem, vb. impf., Mur., Cig., Jan. [H.]); — prim. odškoditi.
4. oškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. beschädigen, benachtheiligen; — verletzen, Cig.
5. poškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. beschädigen; poškodovan, beschädigt, schadhaft; p. koga, jemanden benachtheiligen, Cig.
6. poškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. = poškodovati, Mur.
7. presúniti, -sȗnem, vb. pf. 1) durchstoßen; z mečem koga p., Cig.; — ( fig.) durchdringen, ergreifen, Cig., Jan., C., nk.; p. koga; p. komu srce, Cig.; ta zgodba grozno presune očeta, Ravn.; — 2) = prekucniti, umstürzen, Gor., Tolm.; p. otroka = z glavo k tlom ga obrniti in tako poškodovati, Gor.; — 3) p. se, sich überfressen, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani