škodljiv (13)

1. škodljìv, -íva, adj. 1) schädlich; škodljiva žival, jed; — škodljivo živinče, ki rado v škodo hodi, Dol.- Levst. (Rok.); — 2) schadenfroh, Cig.
2. škodljı̑vəc, -vca, m. 1) ein schädlicher Mensch, der Schadenmacher, Mur., Cig., Jan.; imena škodljivcev izkazati, Prisege iz 17. stol.- Let.; — ein schädliches, Schaden machendes Thier, nk.; — 2) der Schadenfrohe, Jan.
3. škodljı̑vka, f. die Schadenmacherin, Mur., Jan., Nov.
4. škodljívost, f. 1) die Schädlichkeit; — 2) die Schadenlust, Cig.
5. neškodljìv, -íva, adj. unschädlich.
6. neškodljívost, f. die Unschädlichkeit.
7. občeškodljìv, -íva, adj. gemeinschädlich, nk.
8. poškodljìv, -íva, adj. schädlich, Mur.
9. 1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
10. plẹ́vka, f. 1) die Jäterin, Jan., M., SlGosp., Gor.; — 2) = plevica 3), C.; — 3) das Unkraut: mladim drevesom ni nič škodljivejšega ko plevka, Jarn. (Sadj.); — das Weichkraut (malachium), C.; — die Zartorche (malaxis), Medv. (Rok.).
11. sopȃrčina, f. = sopara, der Dunst: škodljive soparčine, Ravn.
12. təmnóta, f. = temota, Mur., Cig., Jan., C.; škodljiva t., Guts. (Res.).
13. zọ̑prstvọ, n. 1) die Opposition, die Gegnerschaft, Jan.; — die Streitigkeit, Dict.; škodljiva zoprstva, Schönl.- Valj. (Rad); — 2) die Antipathie, Cig. (T.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani