škoda (17)

1. škǫ́da, f. der Schaden; škodo delati, trpeti; — živina v škodo uhaja (macht Schaden auf der Weide); — ( pren.) v škodo hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen; — škoda je koga, česa, es ist schade um jemanden, eine Sache; škoda besedi, schade um jedes Wort.
2. odškǫ̑da, f. = odškodba, C.
3. oškǫ̑da, f. die Beschädigung, C.
4. poškǫ̑da, f. = poškodba, Dict.
5. preškǫ́da, f. überaus großer Schade, Cig.; preškoda! Jammerschade! Jan.
6. bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.- C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina- Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).
7. izkázən, -zna, adj. 1) Ausweis-, Legitimations-: izkȃzno pismo, Cig., Jan., DZkr.; — 2) erweislich: izkazna škoda, DZ.
8. kvȃr, m. 1) der Schade, der Nachtheil; na (v) k. biti, zum Nachtheil gereichen, Cig., C.; v k. iti, zugrunde gehen, verderben, C., Z.; za k. mi gre, es verdirbt mir, geht mir zugrunde, Meg., C.; za k. spraviti kaj, beschädigen, verderben, C.; pod k. prodati, mit Schaden verkaufen, C.; k. je = škoda je, C., jvzhŠt.; — 2) der Fehler, der Naturfehler, Cig., Jan., C.; — 3) die Weinranke, Goriš.
9. lástən, -stna, adj. 1) eigen; svojo lastno hišno imeti; lastna volja, der Eigenwille, C.; lastna ljubezen, Eigenliebe, Mur., Cig., Jan.; lastna hvala, das Eigenlob, Cig., Jan.; lastna škoda ga je izučila, er ist durch eigenen Schaden klug geworden, Cig.; — lastno ime, der Eigenname; — 2) zahm, zutraulich, Goriš.- Štrek. (Let.).
10. nepovrátən, -tna, adj. unwiederbringlich: nepovratna škoda, DZkr.
11. pečáti se, -ȃm se, vb. impf. sich abgeben, sich befassen; p. se z vinstvom, z rokodelstvom; škoda je s tem se pečati, es lohnt sich der Mühe nicht; p. se s kom, sich mit jemandem abgeben, Umgang pflegen; p. se z ljudmi svoje vrste, mit seinesgleichen umgehen, Cig.; besonders: unerlaubten (geschlechtlichen) Verkehr pflegen, Cig.; — p. se za kaj, sich um etwas kümmern, Cig.; p. se za gospodarstvo, Zora; pečali so se za napredek, Jurč.; — (redkeje: pečati [brez: se]: ne pečaj v mene, lass mich in Ruhe! BlKr.- M.); — prim. pačati se, — iz it. pacciare, Mik. (Et.); impacciare, stören, impacciarsi, sich einlassen.
12. poprávən, -vna, adj. 1) verbesserlich, Cig.; ne več popravna škoda, nicht mehr gut zu machender Schaden, DZkr.; — 2) Corrections-, Cig. (T.); poprȃvni črtež, die Correctionstrace ( z. B. eines Flusses), DZ.; popravno delo, Correctionsarbeiten, DZ.; Rectifications-, Cig., Jan.; popravni izkaz, der Rectificationsausweis, Cig.; — Correctur-: popravna pola, der Correcturbogen, Cig.
13. škǫ́dən, -dna, adj. 1) beeinträchtigend, nachtheilig, schädlich, Cig., Jan., Št.; škodȃn: on (Mamon) je grozan in škodan bog, Krelj; — 2) beeinträchtigt: škoden sem, ich habe Schaden, Cig.
14. škǫ́dovati, -ujem, vb. impf. 1) schaden; nič mu ni škodovalo; praes. škǫ́dovam, Ravn.- Valj. (Rad); š. koga, jemanden schädigen, Svet. (Rok.); — 2) š. se = tožiti pogostoma izrekaje besedo: škoda! KrGora.
15. učíti, -ím, vb. impf. 1) lehren, unterrichten, abrichten, u. koga brati in pisati; voliče voziti u.; uči me modro govoriti! kdo te je vsemu temu učil? Jurč.; nav. u. koga kaj: uči me pot tvojih postav! Ravn.; učiš me modrost, Ravn.; u. koga česa: uči ti mene tvojih pravd! Trub.; iz mladega nas pobožnosti in strahu božjega uče, postave nas ljubezni, pravičnosti uče, Ravn.- Valj. (Rad); kozje molitvice u. koga, = jemanden Mores lehren; — to uči pamet, das gibt der Verstand; to uči cesta, das wird durch die Straße bestimmt, Levst. (Cest.); škoda uči človeka, der Schaden macht den Menschen klug, witzigt ihn; — 2) u. se, lernen; človek se v sili moliti uči; u. se jeziku, Levst. (Nauk); nav. u. se česa; u. se zidarskega, das Maurerhandwerk lernen; u. se na pamet, auswendig lernen; = u. se na izust, Cig. (T.); — učen, gelehrt; u. biti čemu, in etwas bewandert sein, es verstehen, Dol.; = u. biti v čem; u. na kaj: na sveto pismo učen, Ravn.- Mik.; nisem učen na to, Erj. (Izb. sp.).
16. (zȃł), zȃli, zála, adj. 1) böse, ogr.- Mik.; arg: zali hudič, Trub.; imel je zalega jetnika, kateremu je bilo ime Barabbas, Schönl.; groß: velik ali zali tat, Dict.; zale globočine, Schönl.; — zala škoda, ("der leidige Erbschade"), zali tatje, ("rechte Erzdiebe"), Krelj; — 2) stattlich: zal' voz sena; ima zalo živino; krava ima zalo vime, Gor.; — hübsch: zal' fant, zalo dekle; elegant, Cig. (T.); — zalo se mu zdi, er findet seine Freude daran, Polj.; — = priden, DSv.; zdaj si pa že zal; jetzt bist du schon brav, (tako se otroku reče), Polj.; — 3) lauter: iz zale nevoščljivosti, aus purem Neide, M.; zali norci, zali dereči volcje, lauter Narren, lauter reißende Wölfe, M.; (nedoločna oblika se nav. ne rabi).
17. zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani