škarje (13)

1. škȃrje, škarij, f. pl. 1) die Schere; — 2) ein scherenförmiges Ding: die Schere an der Kinnlade der Pferde, Cig.; — der Kloben an einer Wage, Cig.; — die Wagenschere, C.; — die Deichselgabel, Cig., Jan.; — die Kreuzbalken im Dachgerüst, das Schergerüst (auch bei Brücken u. dgl.), Z.; streha na š., der Scherendachstuhl, Gor.; — die Schienenruthe hinter den Kammblättern am Webstuhl, Cig.; — = perotnice pri kolovratu, C.; — prim. stvn. skari ( pl.), Mik. (Et.).
2. 1. škȃrjevəc, -vca, m. der Birkhahn (tetrao tetrix), Cig., Jan., Erj. (Ž.), Frey. (F.), Gor.
3. 2. škārjevəc, -vca, m. der Abfluss, ( it. scarico), Mik. (Et.).
4. škȃrjevka, f. die Birkhenne, Cig., Jan.
5. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
6. nẹ̑mškar, ** -rja, m. Beli Kranjci imenujejo rojake, ki hodijo na Nemško krošnjarit "nemškarje".
7. nožíce, f. pl. = škarje, die Schere, Levst. (Zb. sp.); — hs.
8. plehárski, adj. die Blechschläger betreffend: pleharske škarje, die Blechschere, Cig.
9. rákov, adj. 1) Krebs-, Krebsen-; rakove škarje, Dict.; rakova juha, Dol.; rakove oči, Krebssteine, Z.; rakova pot, der Krebsgang, der Rückgang; reč gre rakovo pot, die Sache geht den Krebsgang; po rakovo stopati nazaj, LjZv.; — 2) = rakast, mit dem Krebs behaftet, C.; — brandig (o drevju), Jan.; (-av?).
10. rẹzílọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Jan., Cig. (T.), Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. v obrezovanje trt, M.; — coll. Schneidewerkzeuge: brusi škarje in drugo skrhano rezilo, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Messerklinge, Kras- Cig., M.; ta nožič ima štiri rezila, Ip.- Erj. (Torb.).
11. škȃrjica, f. a) der Ohrwurm, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — b) pl. škarjice, dem. škarje; 1) eine kleine Schere; — 2) die Fresszange bei den Insecten, Cig.; — 3) die Ranken, z. B. an Weinreben, V.-Cig.; — 4) die Kiefernadeln, die Kieferstreu, Jan. (H.); — 4) die großblätterige Schwertlilie (iris germanica), Medv. (Rok.), Burg., Gor.
12. škȃrnje, f. pl., Mur., Cig., Jan., pogl. škarje.
13. vołnostrı̑ški, adj. Wollscher-: volnostriške škarje, die Wollschere, Jan. (H.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani