šina (81)

1. šína, f. die Schiene; — iz nem.
2. búšina, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
3. ciprę̑šina, f. = cipresa, Schönl.- Valj. (Rad).
4. fašīna, f. butarica protja, vejevja, die Faschine, Cig.; — prim. it. fascina, Reisbund.
5. hišína, f. ein großes Haus, C.
6. izpašína, f. = izpašnik, Jarn., C., Svet. (Rok.).
7. kokošína, f. das Hennenfleisch, ogr.- C.
8. kožušína, f. 1) = kožuhovina, Cig.; — 2) die Pelzwolle, C.; — 3) Maisschalen, C.
9. lẹnúšina, m. = lenuh, Jurč.
10. máčešina, f. das Bergpfefferkraut (satureja montana), Podgorje v Istri- Erj. (Torb.).
11. manjšína, f. die Minderheit, die Minderzahl, die Minorität, Cig., Jan., nk.
12. manjšı̑nar, -rja, m. einer von der Minorität, Nov.- C.
13. 1. mašína, f. der Schuhfleck, Štrek., (mešína), Soška dol., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); — prim. mašiti.
14. 2. mašı̑na, f. stroj, die Maschine; vrtalna m., die Bohrmaschine, DZ.; peklenska m., die Höllenmaschine, Cig.
15. mašı̑nar, -rja, m. der Maschinenmeister, Cig.
16. mašı̑nast, adj. maschinenähnlich, Cig.
17. 1. mẹšína, f. 1) der Schlauch, Nov.- C.; — 2) die Weinhülse, Jan.
18. 2. məšína, f. der Schuhfleck, pogl. 1. mašina.
19. míšina, f. das Mäuseloch.
20. mlajšína, f. die Jugend, (mlȃjšina) Mur.
21. mŕšina, f. das Aas, Mur., Polj.; — (psovka), = mrha, Polj.
22. múšina, f. die Fliegentraube, C.
23. nàdstarẹjšína, m. der Oberalte, Cig.
24. najmanjšína, f. = najmanjina, Cig. (T.), DZkr.
25. ołšína, f. der Erlenwald, Jan. (H.).
26. pȃšina, f. 1) das Weidegeld, Mur., Met.; — 2) der Weideplatz: čede pripeljati na njih pašine, Škrinj.
27. 1. plẹšína, f. die Glatze, Mur., Cig., Jan.; — eine kahle Bodenfläche, die Blöße, Cig., C., DZ.
28. 2. plešína, f. die Race, die Gattung, C.; kakove je plešine živina? kajk., Valj. (Rad); — prim. 2. pleh.
29. plẹšínast, adj. = plešast, Mur.
30. podaljšína, f. die Verlängerung, C.
31. pòdstarẹjšína, m. der Mitälteste, Cig.
32. podstrẹ̑šina, f. 1) der Raum unter dem Dache, der Dachboden, Jan., Gor.; — 2) die Mauerbank (bruno na vrhu zida, da se na nje naslonijo "glajti"), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
33. podtrẹbúšina, f. die Unterbauchtheile, Z.; — = meso pod trebuhom, C.
34. półšina, f. 1) das Bilchloch; — tudi: luknja, kjer ima kača gnezdo, LjZv., jvzhŠt.; — 2) polšína, das Bilchfleisch, das Bilchfell, Valj. (Rad).
35. postrẹ̑šina, f. das Dachwerk, Z.
36. površína, f. die Oberfläche, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. naše zemlje, Jes.; — der Flächeninhalt, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
37. prašína, f. die Staubmasse, das Gestübe, Jan., Trst. (Let.); die Staubwolke, Vrt.
38. predȗšina, f. = preduh, das Luftloch, Jan. (H.).
39. pristrẹ́šina, f. 1) das Vordachgerüst, Z.; — 2) die Mauerbank, C.
40. razrušína, f. der Schutt, C.; — die Ruine, Bes.
41. rúšina, f. das Rasenstück; rušine rezati, Rasen stechen, Cig.; — der Rasen: pod rušino iti = ins Gras beißen, Cig.
42. rúšinar, -rja, m. der Rasenstecher, Cig.
43. rúšinat, adj. rasig, Cig., Jan., C.
44. sopúšina, f. der Dunst, C.
45. sostarẹjšína, m. der Mitälteste, Cig.
46. splošína, f. die Allgemeinheit: kakor splošina tega sveta misli, Jurč.; — die Gewöhnlichkeit, die Gemeinheit, C.
47. starašína, m., Cig., Jan. i. dr., pogl. starejšina.
48. starẹjšína, m. 1) der Älteste, der Senior (der als solcher ein Amt ausübt), Mur., Cig., Jan.; der Senator, Cig., Jan., nk.; — der Vorsteher, der Vorgesetzte (ohne Rücksicht auf das Alter), Levst. (Nauk); cerkveni s., der Kirchenpropst, Mur., Cig., Jan., Štrek.; s. ceha, der Zunftvorsteher, Cig.; — 2) der Ordner und Leiter einer Hochzeit; — der Zeuge des Bräutigams, C., vzhŠt.
49. strẹ́šina, f. 1) der unterste Balken des Dachstuhles, die Mauerbank, Cig., M., Gor., Npes.- Kres; — 2) = strešje, Jan.
50. sušína, f. 1) coll. trockene Dinge, Cig., Jan.; dürres Laub, Jan.; dürres Holz, dürres Reisig, Tolm.- Erj. (Torb.), SKr., jvzhŠt.; — trockenes Futter, C.; — geselchtes Fleisch, C.; — 2) eine trockene Stelle, Jan.
51. tišína, f. die Stille; die Windstille, Cig., Jan., Cig. (T.).
52. trẹbúšina, f. das Bauchstück eines Felles, Cig.
53. vekšína, f. = večina, C.; — z vekšino (zvekšino) = z večine, größtentheils, meistens, Jan., C.
54. višína, f. 1) die Höhe (als Dimension); nadmorska v., die absolute Höhe, nk.; višino meriti; barometrova višina, Sen. (Fiz.); — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.
55. vlášina, f. neka vlaška trta, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
56. vršína, f. 1) die Gipfelhöhe, C.; — eine große Bergspitze, Cig.; — 2) = vrhovina, das Oberholz, Jan.
57. domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci- Erj. (Torb.).
58. fažína, f. = fašina, Jan.
59. ljȗdski, adj. 1) Menschen-, Cig., Jan., nk.; ljudski strah, Menschenfurcht, C.; ljudska drhal, der Pöbel, C.; ljudsko delo, das Menschenwerk, C.; — 2) Volks-, Mur., Cig., Jan., nk.; ljudske učilnice (šole), Volksschulen, Levst. (Nauk), nk.; ljudski starejšina, der Volksälteste, Ravn.; — 3) leutselig, C.; on je tako ljudski, Gor.; on je preveč ljudski, zato nima nič, Z.; (izgovarja se na Gor. ("lə̀ški")); — 4) fremd; ljudsko blago; ne hodite za ljudskimi bogovi, Dalm.; gledati po ljudskih ženah, Dalm.; v ljudski deželi, Dalm.; na ljudske stroške, Cig.; posestvo je prišlo v ljudske roke, Zv.; ljudske lase nositi, falsches Haar tragen, Polj.
60. manjína, f. = manjšina, Jan., Cig. (T.), nk.
61. míševina, f. = mišina, Cig.
62. móči, mǫ́rem, (mórem), vb. impf. 1) können, vermögen, imstande sein; moreš pomagati, pa nečeš; kaj si more, was kann er dafür? — ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bestreiten, thun; = ni mi moči vsemu kaj; sam sebi ne morem kaj, ich kann mir selbst nicht helfen; — njemu ne morem nič, ich kann ihm nichts anhaben; kaj mu neki morejo? was können sie ihm denn anhaben? žaba ne more orehu kaj, ein Frosch kann eine Nuss nicht zerbeißen, Npreg.; — ne more ga, er kann ihn nicht leiden, Cig.; — moči je, es ist möglich, ni moči, es ist nicht möglich, man kann nicht; vse je moči storiti; ni mi moči priti; če je moči, wenn es möglich ist; — 2) mozı̑ Bog! mozı̑ ti Bog! (pri napivanju), Gott erhalte! wohl bekomm's! Cig., Notr., Gor.; O star'šina mozi ti Bog! Npes.-Vraz; — 3) mǫ̑rem, müssen; v knjigi se zdaj sploh piše: morati, -am.
63. nedoglę́dən, -dna, adj. unabsehbar, Cig., Jan., nk.; nedogledna višina, Zv.
64. óče, -ę́ta, m. der Vater; stari o., der Großvater; duhovni o., der geistliche Vater (eines primicierenden Priesters), Št.; krušni o., der Pflegevater; cerkveni očetje, die Kirchenväter, Cig., Jan., nk.; veliki o. = starejšina, C.; krstni o. = boter, ogr.- C.
65. ogrẹ́vən, -vna, adj. Erwärmungs-: ogrẹ̑vna blazina, das Bähsäcklein, Cig.; — ogrevna površina, die Heizfläche, h. t.- Cig. (T.).
66. pȃšnja, f. 1) das Weiden, die Weide, Cig., Jan., C.; p. po mejah, das Rainweiden, Cig.; pravica pašnje, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) der Weideplatz, Gor.; — 3) = pašina 1), das Hutgeld, Cig.; mati mu pašnjo plačujejo, Ravn. (Abc.).
67. połdnę́vən, -vna, adj. 1) halbtägig, Cig., Jan.; — 2) Mittags-, Mur., Cig., Jan., nk.; poldnę̑vna višina, die Mittagshöhe, poldnevni krog, der Meridiankreis, Cig. (T.).
68. półševina, f. = polšina 1), Cig.
69. povȓhnja, f. 1) = površina, die Oberfläche, Mur., V.-Cig., Jan.; — 2) = smetana, der Milchrahm, Jan.
70. površnína, f. 1) = površina, C.; — 2) = der Bodenzins, Cig., Jan.; — 3) die Daraufgabe, Z.; — der Überschuss, DZ.
71. razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; ( prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).
72. rȗšnat, adj. = rušinat, Jan. (H.).
73. starẹjševáti, -ȗjem, vb. impf. Vorsteher (starejšina) sein, C.
74. starẹjšı̑nka, f. die Begleiterin des starejšina bei einer Hochzeit, Pjk. (Črt.); gewöhnlich seine Frau, BlKr.- Let.
75. starẹjšı̑nstvọ, n. 1) das Amt eines starejšina; — 2) der Senat, Cig., Jan., nk.; — der Vorstand, Cig.; občinsko s., der Gemeindevorstand, Levst. (Nauk); — cerkveno s., das Kirchenvorsteheramt, die Kirchenvorstehung, Cig.; — 3) die Anciennetät, Cig., Jan.; ( rus.).
76. strẹ̑šnica, f. 1) das Dachtraufwasser; — 2) das Dachstroh, Mur., Cig., Jan.; — 3) das Dachschindelbrett, Cig., Jan., C.; — 4) der Dachsparren: trte so še za silo držale gabrove preklje ob strešnicah, LjZv.; — 5) = strešina, der Grundbalken (Längsbalken) des Daches, V.-Cig.; — 6) = podgorelec (ptič), C.
77. svȃtevca, f. die Kranzjungfer, C.; tudi: poglajena s., C.; zavita s., die Frau des ersten starejšina, C.; (iz: "svatervca", C.).
78. svatováti, -ȗjem, vb. impf. 1) Hochzeit halten, Mur., Cig.; zvečer jo je poročil, Do polnoči svat'val, Preš.; — Hochzeitsgast sein, Cig., M.; — 2) um die Braut werben, Guts., Jarn.; starejšina gre z ženinom svatovat, Pjk. (Črt.).
79. svẹtə̀ł, -tlà, adj. glänzend; svetlo orožje; svetli škornji; svetle oči; svetlo solnce; — licht, hell; svetla noč; svetla soba; v sobi ni dosti svetlo; svẹ̑tli svet, ogr.- C.; svẹ̑tlọ, das Tageslicht; za svetla, noch bei Tage (vor der Dämmerung), vzhŠt.; vse pride na svetlo, alles kommt ans Tageslicht; na svetlo dati knjigo, ein Buch herausgeben, edieren, nk.; — svetlo, das Helle, Cig.; der Raum (in der Maurer- und Tischlersprache), Cig.; svetla širjava med šinami, die Spurweite der Schienen, DZ.; — svetla stran, die Lichtseite, Cig. (T.); — svetle barve, helle Farben; — (v naslovih) erlaucht, Cig., Jan.; svetli grof! Cig.; svetla grofica! LjZv.
80. vélik, velíka ( določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velı̑ki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
81. vzdvìg, -dvíga, m. die Steigung: višina vzdviga, die Steighöhe, Cig. (T.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani