šibek (6)

1. šı̑bək, -bka, m., Z., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); pogl. šipek.
2. šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Soška dol.- Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, Savinska dol.- DSv.; v šibkem, knapp, C.
3. prešíbək, -bka, adj. zu schwach; — überaus schwach.
4. gíbək, -bka, adj. 1) leicht beweglich, gelenksam, Cig., Jan., M.; gibek in šibek, Vrt.; Metulj po cvetju gibka ziblje krila, Zv.; — g. jezik, biegsame Sprache, Cig. (T.); — 2) geneigt: na zlo g., zum Bösen geneigt, ogr.- C.
5. ošı̑bkati, -am, vb. pf. schwächen, Vod. (Izb. sp.); — prim. šibek.
6. šibȃk, -bkà, adj. = šibek.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani