šev (436)

1. šə̀v, švà, m. die Naht; suknja je bila brez šva, Trub., Dalm., Schönl.; (redkeje: šèv, šéva, Valj. [Rad]; po ševu, jvzhŠt.).
2. šę́va, f. die Schräge, Mik.; po ševi, schräge, schief, jvzhŠt.; — ( prim. našev [ nam. na ševo], schräge, Jan.; po ševem [ nam. po ševi], C.).
3. ševę́dər, -dra, m. = šveder, Mik.
4. ševeljáti, -ȃm, vb. impf. krauen, krabbeln ( z. B. am Kopfe), "ševljáti" Podkrnci- Erj. (Torb.).
5. šę́ver, m. človek s skrivljenimi nogami, BlKr.
6. šę́veriti, -im, vb. impf. hinken, BlKr.; = šepavo hoditi, Mik.
7. ševíca, f. = ševa: po ševici, na ševico (po švici, na švico), Lašče- Levst. (Rok.).
8. šəvkínja, f. die Nähterin, C.; (šivk-, Meg.).
9. šę̑vlja, f. = žlabudra, GBrda.
10. ševljáti, -ȃm, vb. impf. = žlabudrati, GBrda.
11. šę̑vnica, f. die Albe (leuciscus alburnus), Erj. (Z.); — die Ellritze (leuciscus phoxinus), Frey. (F.).
12. šę́vski, adj. schräg, M., Z.
13. brušẹ́vati, -ẹ́vam, vb. impf. zu schleifen pflegen, Jan.
14. dovpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad dovprašati; einvernehmen: ustno d., DZ.
15. dovrševȃnje, n. das Vollenden, Jan.
16. dovrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad dovršiti; 1) vollenden, vollbringen, Jan., nk.; — 2) vervollkommnen, Cig., Jan., C., nk.
17. dovrševȃvəc, -vca, m. der Vollender, Cig.
18. dušę́vən, -vna, adj. Seelen-, Geistes-, geistig, Cig., Jan., C., nk.; duševno delo, duševne zmožnosti, duševna revščina, nk.; — hs., stsl.
19. dušę́vnost, f. die Seeleneigenschaften, der geistige Zustand, C.
20. glaševáti, -ȗjem, vb. impf. = glašati, ogr.- C.
21. gráševəc, -vca, m. der Erbsenstein, Erj. (Min.).
22. graševína, f. neka vinska trta: der Riesling, Hal.- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
23. grúšev, adj. = hrušev, Cig., Jan.; gruševo drevo, der Birnbaum, Meg.- C.
24. grúševəc, -vca, m. = hruševec, C.
25. grúševje, n. coll. hruševje (Birnbäume), Mur.
26. hiševȃnje, n. die Verwaltung des Hauswesens, Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.), Slom.- C.
27. hiševáti, -ȗjem, vb. impf. das Hauswesen verwalten, haushalten, Mur., Cig., Jan., Mik.; grške žene so doma mirno hiševale, Vrt.
28. hiševȃvəc, -vca, m. der Haushälter, Mur., Cig., Jan.
29. hiševȃvka, f. die Haushälterin, Cig., Jan.
30. hiševȃvski, adj. haushälterisch, Haushälter-, Cig.
31. hiševȃvstvọ, n. die Haushaltung: umno h., die Haushaltungskunst, Cig.
32. hrúšev, adj. Birn(en)-, vom Birnbaum, Cig., Jan.; h. hlod, LjZv.; h. krhelj, Erj. (Izb. sp.).
33. hrúševəc, -vca, m. 1) der Birnmost; — 2) jed iz hrušek, Gor.
34. hrúševica, f. das Wasser von gekochten Birnen, Cig., ZgD.
35. hrúševina, f. das Birnbaumholz, Cig., Jan.
36. hrúševje, n. coll. Birnbäume, (-ščevje) Met.
37. hrúševka, f. 1) = hruševec 1), Cig.; — 2) = hruševica, Erj. (Izb. sp.).
38. izboljševáłən, -łna, adj. Verbesserungs-: izboljševalne stavbe, Verbesserungsbauten, Levst. (Cest.); izboljševalni zaklad, der Meliorationsfond, DZkr.
39. izboljševȃłstvọ, n. das Meliorationswesen, DZ.
40. izboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izboljšati; verbessern.
41. izbruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. izbrusiti; ausschleifen.
42. izdaljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izdaljšati, Jan.
43. izkuševáłən, -łna, adj. empirisch, Cig.
44. izkuševáti, -ȗjem, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen, versuchen; Boga i., Trub.
45. izkuševȃvəc, -vca, m. der Prüfer, Cig.; der Versucher, Mur.
46. izkuševȃvka, f. die Prüferin, Cig.; die Versucherin, Mur.
47. izlajševáti, -ȗjem, vb. impf. erleichtern.
48. izmanjševáti, -ȗjem, vb. impf. = zmanjševati, verkleinern, vermindern, Levst. (Pril.).
49. izmaševáti, -ȗjem, vb. pf. die Messe zuende lesen, Z.
50. izpraševáłən, -łna, adj. zum Ausfragen, Prüfen, Verhören gehörig: izpraševȃłna komisija, die Prüfungscommission, Cig., Jan., nk.; — katechetisch, Cig., Jan.; izpraševalno učenje, die Katechese, Cig.
51. izpraševȃłnica, f. das Verhörzimmer, Cig.
52. izpraševánec, -nca, m. der Prüfling, der Examinand, Cig., Jan., nk.; der Inquisit, der Verhörte, Cig., Jan.
53. izpraševȃnje, n. das Ausfragen, das Prüfen; k izpraševanju iti, zur Prüfung aus der Religionslehre (vor der Osterbeicht) gehen; das Verhören; i. vesti, die Gewissenserforschung.
54. izpraševánka, f. die Geprüfte, die Verhörte, die Inquisitin, Cig., Jan.
55. izpraševȃtelj, m. der Examinator, DZ.
56. izpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ausforschen, ausfragen; kaj me to izprašuješ? — prüfen, examinieren; — einvernehmen, verhören, Cig., Jan.; svojo vest i., sein Gewissen erforschen.
57. izpraševȃvəc, -vca, m. der Prüfende, der Examinator; — der Verhörer, der Inquirent, Cig., Jan.
58. izpraševȃvka, f. die Prüferin, Cig.
59. izpraševȃvski, adj. katechetisch, Cig.
60. izproševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izprositi, DSv.
61. izrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izrešiti; auslösen, Cig.
62. izsuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izsušiti; trocken legen: i. močvirje, Cig. (T.).
63. iztanjševáti, -ȗjem, vb. impf. ad iztanjšati, Cig.
64. izvpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izvprašati; ausfragen, zu erforschen suchen, Trub., Dalm., Schönl.
65. izvrševáłən, -łna, adj. vollziehend, executiv, Jan., nk.; izvrševalni odbor, das Executivcomité, nk.
66. izvrševȃnje, n. die Ausführung, die Vollziehung, die Execution, Jan.; i. pravic, die Ausübung der Rechte, Cig.
67. izvrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izvršiti; vollziehen, vollstrecken, ausführen, Jan., nk.; i. ukrepe, prevzeta dela, Levst. (Nauk); — ausüben: i. pravico, dolžnost, Cig., Jan.
68. izvrševȃvəc, -vca, m. der Vollzieher, der Vollstrecker, der Executor, Jan., nk.; i. zadnje volje, DZ.
69. izvrševȃvka, f. die Vollzieherin, Cig., C.
70. ję́łšev, adj. Erlen-; — jelševa je = es geht schlecht, jvzhŠt.
71. jéłševar, -rja, m. der Erlenblattkäfer (galeruca alni), Erj. (Z.).
72. ję́łševəc, -vca, m. 1) der Erlenwald, Z.; — 2) eine Art Rebe, C., Rogatec ( Št.)- Erj. (Torb.); — 3) der Edelkrebs, Nov.- C.
73. ję́łševica, f. eine Art kleiner Fische, Mur.
74. ję́łševina, f. das Erlenholz.
75. ję́łševje, n. der Erlenwald; das Erlengebüsch.
76. ję́łševka, f. 1) eine Art Bachfisch, C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
77. ješevčək, -čka, m. = prosnica, der Junikäfer, Nov.
78. kokọ̑ševəc, -vca, m. der Hundswürger (cynanchum vincetoxicum), Vas Krn- Erj. (Torb.).
79. kolešev, adj. = razpokan, ne cel, Notr.
80. kolešę̑vka, f. 1) lijasta, globoka, nav. skalnata dolina, Notr.- SlN.
81. koševàt, -áta, adj. = košat, Svet. (Rok.), Gor.
82. košẹ́vati, -am, vb. impf. zu mähen pflegen, Jan., Mik., Erj. (Torb.).
83. koševína, f. die abgemähte Wiese, Mur., Cig., Jan.; — menda hs.
84. košę̑vje, n. das Gestrüpp, C.
85. košę̑vnica, f. 1) koševnice so "naopične palice pri košu na vozu", Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) das Flechtwerkzeug zum Flechten der Haare (eine hölzerne große Nadel), Rib. (V.)- Cig.; prim. 1. koša.
86. kraševína, f. die Karstformation, = kraška tvorba, Cig. (T.).
87. kráševka, f. neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
88. krševína, f. steiniger Boden, SlN.; — prim. 1. krš.
89. krševı̑t, adj. steinig, voll Gerolle, C.
90. kuševáti, -ȗjem, vb. impf. = poljubovati, küssen; — iz nem.
91. maševȃnje, n. das Messelesen.
92. maševáti, -ȗjem, vb. impf. die Messe lesen.
93. maševȃvəc, -vca, m. der Messpriester, Jan.
94. mẹševína, f. das Gemenge, das Gemisch, Cig. (T.), DZ.
95. mẹševı̑t, adj. gemischt, gemengt, Cig. (T.), Nov.; meševito drevje, Str.; meševita svetloba, Erj. (Som.); meševiti glasi, Mischlaute, Cig. (T.); meševita oblika, die Mischlingsform, die Afterform, Cig. (T.); meševita sestavljenka, vox hybrida ( gramm.), Cig. (T.); — hs.
96. míševina, f. = mišina, Cig.
97. mrševı̑t, adj. struppig, C.
98. nadviševáti, -ȗjem, vb. impf. überragen, Cig. (T.), C., SlN.
99. naglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = naglašati; 1) betonen, accentuieren, Jan., nk.; = poudarjati, die Wichtigkeit hervorheben, C., nk.; — 2) n. se, sich melden, Jarn.
100. nakvaševáti, -ȗjem, vb. impf. ad nakvasiti; säuern, Mur.

1 101 201 301 401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani