šestilo (6)

1. šestílọ, n. 1) = orodje, s katerim sodarji šesti del krožnega oboda določujejo, Mur.; der Zirkel, vzhŠt.- Mur., Kr., Št.- Cig., Jan., Cel. (Geom.), BlKr., Ist.; sabljasto š., der Bauchzirkel, Cig. (T.); — 2) psovka: der Narr, C.; — prim. šestar.
2. drobnomę́rən, -rna, adj. drobnomerno šestilo, der Haarzirkel, Cig. (T.).
3. pošestíłən, -łna, adj. zirkelmäßig, V.-Cig.; — prim. šestilo.
4. prǫ́žən, -žna, adj. spannkräftig, elastisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.), Sen. (Fiz.), nk.; prǫ̑žna smola = kavčuk, Vrt.; — mit einer elastischen Feder versehen: prožna tehtnica, die Federwage, Cig. (T.); prožna zaklopnica, das Federventil, Cig. (T.); prožno šestilo, der Federzirkel, Cig. (T.).
5. šestíti, -ím, vb. impf. s šestilom šesti del krožnega oboda odmerjati, zirkeln, Mur., Jan.; — prim. it. sestare, zirkeln.
6. šestovílọ, n. 1) = šestilo, der Zirkel, Z., Hip. (Orb.); — 2) der Dumme, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani