šepati (11)

1. šę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. hinken; na eno nogo, na obe nogi š.
2. odšę́pati, -am, vb. pf. davonhinken, C.
3. ošę́pati, -am, vb. pf. hinkend werden; vol je ošepal; bolezen na parkljih stori, da živinče ošepa, Levst. (Nauk).
4. pošę́pati, -pam, vb. pf. 1) hinkend einige Schritte machen; — 2) = pošepiti, Cig.; — 3) (nacheinander) lahm werden, Jan. (H.).
5. prešę́pati, -am, vb. pf. durchhinken, Cig.
6. prišę́pati, -pam, vb. pf. hinkend herankommen, Jan.
7. čotáti, -ȃm, vb. impf. = šepati, hinkend gehen, Cig., C., Vrtov., SlN.; — prim. čot.
8. preščepátiti, -ȃtim, vb. pf. = preščepiti, (-šepatiti) C.
9. prišvę́pati, -am, vb. pf. = prišepati, Jurč.
10. skúcati, -am, vb. impf. = šepati in pocencavati, BlKr.- DSv.
11. švę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = šepati, Mur.- Cig., Cig., Jan., C.; hudič na eno nogo šveplje, LjZv.; konj ne švepa nič, Jurč.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani